Zakonodajni referendumski predlog o ustanavljanju posebne preiskovalne komisije 11. 10. ni bil sprejet. Na posvetovalnem referendumu pa so državljani pravzaprav obrnili hrbet Janševi vladi. Četudi ni šlo za to, kdo je tako rekoč pogorel, čigavi argumenti so izvodeneli ali katerih argumentov večinsko niso hoteli slišati volilni upravičenci. A ni težko reči, da je z 2: 2 zmaga v košu levega pola z družbo, ki s civilno iniciativo preseneti SDS in njene partnerske stranke. Izražena je volja vseh, ki smo oddali glasovnice in tega pri visoki udeležbi ni mogoče prezreti. Kakšni so bili poglavitni pomisleki ali pa razlogi za uveljavitev predlaganega, ve vsakdo zase.
Politična policija: ker bi nasprotnike vlade nadzorovala, lastnim pa ovrgla krivdo, te nočemo. Se s tem res kontrolira sume o kasneje ugotovljenih koruptivnih delovanjih izrecno političnih funkcionarjev in politikov? Toda ne: zasačeni nosilci iz vrst predlagatelja ne bi nosili posledic za prekoračitev dopustne meje dovoljenega, ta bi bila po merilih pobudnikov, ki nam vladajo. Preiskava politične odgovornosti nikakor ni vmešavanje v običajne ljudi. Ker pa so se ljudje še pravi čas zbali nepooblaščenih preiskovanj, je zakonodajni referendum o tem padel in s tem razlogom ne bo sprožen postopek, na podlagi katerega bi se pogledovalo v zasebnost.
Državljani izven evropskih tretjih držav, ker ponavadi nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, bi, če bodo z omogočeno volilno pravico postali enakovredni ostalim slovenskim državljanom, pomenili zaledje predvsem tistih politik, ki 'v tujcih' ne vidijo problematičnih ali ne asimiliranih posameznikov, ampak tako entiteto, s kakršno kot družba postajamo bolj odprti za različnost. Ker prebivajo v naših občinah, so vpeti v lokalno skupnost ter s tem predvsem k tej tudi prispevajo.
Tak, ki dolgo ne prebiva v Sloveniji, verjetno ne pozna tistega pregovora, s katerim se sporoči, da kdor ne dela, kruha kar tako ne dobi. Zato: za vsako delo se bo naposled poprijelo. Ker kdor ne dela, naj ne je. Pa ne da ga naj ne bi bilo. Čeprav je zelo povezano z eksistenco. Denarna socialna pomoč je namenjena premostitvam takih neugodnih okoliščin, v katerih se je posameznik znašel nehote, predvsem pa nanje in na neugodne bivanjske razmere, četudi bi si z vsemi močmi prizadeval za ugoden razplet, trenutno ali v nekoliko daljšem obdobju ne more vplivati. Zato preden na Centrih za socialno delo komu upravičeno omogočijo začasna sredstva, temeljito ugotavljajo, da nima lastništva nepremičnine in da nad njim ni bil sprožen kazenski ali kak drug postopek zaradi nasilništva. Preden se komu nameni prejemek denarne pomoči, vsakega prosilca temeljito preverijo, s tem da ne sme imeti nobenih prihodkov. Ker v kolikor se kasneje izkaže, da je kdo prikazal neresnične podatke, bo moral prejeto vsoto povrniti z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi vred. Tistemu, ki ima kak zemljiškoknjižni vpis, četudi le malo kvadratnih metrov stanovanja, v katerem prebiva, se naprti najverjetnejši odvzem dela nepremičninske zmogljivosti. DSP je torej namenjena izključno tistim, ki jo neizogibno potrebujejo, zato je pokazatelj, da nismo opustili temelja solidarnosti. Dejstvo, da se je referendumski rezultat prevesil v pogojevanje DSP z družbeno koristnim delom prejemnika, nikakor ne izključuje namembnosti socialnovarstvenega prejemka DSP.
Nacionalna RTV je okno v svet, v katerega se daje več kot le pogled, saj izobražuje ter tudi pojasnjuje. Javni RTV servis je po namenu in funkcioniranju obsežen sistem zagotavljanja vsesplošne obveščenosti vsaj enemu članu slovenskih gospodinjstev. Pa četudi se najde kdo, ki prek RTV SLO ni na sledi večplastnim interpretacijam dogajanja na podlagi teh informacij, kot so čim bolj relevantno prikazane. Ampak kot neuporabnik RTV brez korektne informiranosti skorajda brca v temo. Zlasti v primerih, kadar ni dejansko seznanjen z dogajanjem, ker živi v coni nevednosti. Za zagotavljanje mreže pokritosti širokega spektra najrazličnejših vsebin in glasbe nacionalni radio in televizija morata dobiti prilive v obliki RTV prispevka in doseglo se je, da ta ne bo ukinjen. Pravzaprav prek signalov RTV zagotavlja, da je na razpolago vsem v Sloveniji.
Izid četverega referenduma jasno kaže, da ni vse tako, kot so si zamislili njegovi pobudniki. Ker so predlagatelji referenduma računali na večji izkupiček, so v tem potemtakem poraženi.
Tamara Lubarda, Ljubljana