Praviloma gre za projekt, ki naj bi politični stranki, ki organizira referendum, dvignil priljubljenost in prinesel višje mesto pri merjenju javnega mnenja. In še nekaj vemo. Glasovanje volivcev na referendumu (skoraj) nikoli ne zadeva izbire ukrepov, s katerimi naj bi obvladovali dejavnike, ki določajo raven materialne, družbene in okoljske blaginje prebivalstva. Če se to zgodi, je slučajno, ni pa ključni namen organiziranja referenduma. Referendum, orodje neposredne demokracije, je skoraj vedno povezan z neformalnim ločevanjem volivcev na naše in njihove. Naši posedujemo dobre lastnosti in pravilne namene, one druge pa krasijo slabe lastnosti in zgrešeni nameni.
Referendum je uporaben kot učinkovito orodje polarizacije. Napovedani učinki uspešnega referenduma so namenjeni izboljšanju blaginje »naših«, seveda na račun drugih (»vaših«), ki si tega ne zaslužijo. Na žalost politikov in na srečo državljanov takšen sistem delitve učinkov med naše in vaše ni uresničljiv. Izhod iz opisanih protislovij je en sam. Vrniti se moramo k temeljem demokratičnega odločanja. Temelje demokratičnega odločanja postavlja zahteven proces odločanja. V tem procesu akt glasovanja, ki potrdi ali zavrne predlagano odločitev, nima odločilne vloge. Takšna razlaga velja tudi za glasovanje (za ali proti) na referendumu. Od česa je potem odvisna kakovost referendumskega odločanja? Kakovost družbenih odločitev, sprejetih na referendumu, je odvisna od tega, kako je organiziran proces pripravljanja predlogov odločitev, ki bodo predmet neposrednega odločanja volivcev.
Ključni del procesa odločanja so aktivnosti, s pomočjo katerih se dokopljemo do podatkov o tem, kakšen je izbor možnih uporabnih odločitev. Upoštevati moramo, da proces odločanja temelji na načelu naravne procesne hierarhije. Ta vključuje tudi načelo nepovratnosti. Polje svobode izbire je zato največje na začetku procesa odločanja. Slednje pomeni, da je to odločilno obdobje pri iskanju kakovostnih družbenih odločitev. Izbor uporabnih odločitev je odvisen od razpoznave bistvenih vzrokov družbenih stanj, ki jih hočemo približati postavljenim ciljem. Izbira uporabnih odločitev zahteva tudi definiranje in uporabo kriterijev in meril, da se izognemo subjektivni presoji. Formalno odločanje o predlagani izbrani varianti je potem res še zgolj formalnost, saj so odgovori na vsa bistvena vprašanja podani že v predhodnih postopkih procesa odločanja.
Zlahka si prestavljamo, kakšne učinke prinaša proces referendumskega odločanja, kakršnega prakticiramo v družbeni praksi. Najpogosteje gre za sprevrženo obliko neposrednega odločanja, v kateri sodelujejo resnični volivci, ki referendumskim odločitvam prinašajo lažno ali redkeje pravo legitimnost. Kako zlahka ugotovimo, ali gre za pravi ali »lažni« referendum? Ob napovedi referenduma preverimo, ali so bili izpeljani postopki, ki so obvezna sestavina procesa demokratičnega odločanja.
Verodostojne odgovore dobimo z vpogledom v globalno sliko sveta. In kaj nam razkriva? Oblast je v rokah političnih in gospodarskih elit. Takšen je učinek poltretje stoletje dolge uporabe orodij predstavniške demokracije pri upravljanju sveta. Posledice? Manjšina, kak odstotek prebivalcev razpolaga s polovico vrednosti svetovnega bogastva. Njegova druga polovica pa je v lasti večine (99 %), ki šteje 8,5 milijarde ljudi. Tretjina prebivalcev sveta se pričakovano nahaja na robu preživetja. Če se takšne razmere ne bodo kmalu začele korenito spreminjati v korist večine prebivalstva sveta, bomo v drugi polovici tega stoletja pričakali kolaps, ki so ga že leta 1974 v znanstveni študiji »Meje rasti« napovedali znanstveniki.
Janez Krnc, Litija