Čeprav je rutka na splošno uporabnejša, pa je zastavica le zastavica. Zato sem zdajšnjim prvošolcem tudi malo nevoščljiv, saj smo mi v prejšnjem režimu ob vstopu v šolo dobili le rdeče rutke. Seveda pa tudi rutka ni bila kar tako. Podarjena rutka je pomenila namreč tudi to, da nas je nekdo brez naše vednosti oziroma brez vednosti staršev vpisal v pionirsko organizacijo. Z rdečo rutko smo namreč postali pionirji. Zdaj pionirske organizacije ni več (ker jo je vzela demokracija), zato najbrž prvošolčki namesto rdeče rutke dobijo zastavico. Postavlja se le vprašanje, kdo in kam je z zastavico vpisal prvošolca.
No, tudi zastavice smo dobili gratis, ampak šele takrat, ko je Slovenijo obiskal kak pomembnež naše ali tuje države, in so nas učiteljice peljale na 'čakališče' velepomembne osebnosti. Tam smo – čakajoč na kolono limuzin – imeli 'športni dan', vadili mahanje in sabljanje z zastavicami ter počeli različne druge vragolije. Od vsega je bilo najlepše to, da je tisti dan odpadel pouk. Ko so se približevale črne limuzine, smo se umirili, se postavili na rob cestišča, nato pa spet z zastavicami noro mahali v pozdrav limuzinam, čeprav nismo vedeli, v kateri je ta ali oni diktator. V spominu so mi ostali trije: bolgarski, albanski in Haile Selasi. Zaradi takšnih dogodkov zastavice in mahanje z njimi vedno povezujem s kolono limuzin in s tem ali onim diktatorjem, ki smo mu vneto mahali.
Zdaj je diktatorjev menda manj, limuzine pa so ostale in še bolj se bleščijo. In prav bi prišle zastavice, le šolarje je treba oborožiti z njimi …, da bi lahko kdaj pa kdaj pomahali tudi v čast in slavo osamosvojiteljem. Prvošolci so za to najbolj primerni, ker še premalo mislijo s svojo glavo. E, pa smo našli 'argument', zakaj prvošolci rabijo zastavice. Za dobro mero pa so namesto tradicionalne slikanice dobili še Ustavo, čeprav se šele učijo pisati in brati.
Silvo Kristan, Podkoren