Po oceni Evropske komisije znaša v Sloveniji škoda zaradi korupcije kakih 3,5 milijarde evrov (dobrih 6% BDP). Obseg korupcije ocenjujemo, ker s podatki o aktualnih primerih korupcijske prakse ne razpolagamo. Vemo, da sistem korupcije deluje kot zloraba moči za osebne koristi. Gre za družbeno moč funkcionarjev. Zaradi položaja, ki ga zasedajo v družbeni strukturi, vplivajo na ravnanje ljudi in procese v družbi. Tako je nastal tudi izrek »moč je pravica«. Tudi pravna država se znajde v podrejenem položaju.
Korupcijsko ravnanje funkcionarjev je neposredno prepleteno s samim procesom družbenega odločanja in ga zato v dokumentih na primer o investicijskih projektih ni mogoče razpoznati. Povrhu vsega odločitve sprejemajo demokratično izvoljeni organi. Kako se naj uspešno spoprimemo z korupcijo? Izhodišče je aksiom, da med družbeno močjo in korupcijo deluje pozitivna korelacija oziroma odvisnost. Uporabne odgovore in rešitve je zato treba iskati v strukturi in delovanju sistema družbene moči. Funkcionarji z največjo družbeno močjo potencialno predstavljajo najprimernejše okolje za uresničevanje korupcijskih namer. Zato bi morali sestaviti in objaviti uporaben javni katalog porazdelitve družbene moči, ker je ta povezana z korupcijskimi tveganji.
Statistika razkriva, da ima približno vsak deseti državni funkcionar takšen družbeni položaj, ki mu omogoča, da lahko brez težav družbeno moč uporabi za osebne koristi. Usoda korupcije je zato nekako povezana z družbeno močjo kakih 700 funkcionarjev. Še več, statistično prav tej skupini državnih uradnikov lahko pripišemo največji delež odgovornosti za 3,5 milijarde evrov premoženja, letno izgubljenega v korupcijskih poslih. Država se s korupcijo ne zmore učinkovito soočiti, ker iz razpoložljivih verodostojnih podatkov ne more pridobiti informacij o korupcijskih poslih.
Kakšne obete prinaša četrta Janševa koalicija? Koalicijska pogodba napoveduje ustanovitev specializirane tožilske enote Skok s policijsko podporo za najzahtevnejše oblike korupcije in gospodarskega kriminala. V Skok bo integrirana tudi KPK in na vseh stopnjah sojenja bodo organizirani specializirani oddelki sodišč. Takšna je sestava garde, ki naj bi državljane varovala pred breznom korupcijskih tveganj.
Nekaj bistvenega pa so avtorji projekta Skoka prezrli. Protikorupcijska garda (Skok) bo svoje poslanstvo lahko uresničevala le v primeru, če bodo v realnem času odkriti korupcijski projekti in njihovi avtorji. Žvižgači tega problema ne bodo rešili. Vemo, da vsak deseti državni funkcionar poseduje družbeno moč, ki jo lahko uporabi za osebne koristi, in vemo, da je usoda korupcije odvisna od ravnanja kakih 700 državnih funkcionarjev. Nimamo pa nobenih uporabnih orodij, s katerimi bi pravočasno lahko razkrili korupcijske načrte in aktivirali protikorupcijsko gardo. Ključ pregona korupcijskih dejanj je demokratizacija procesa družbenega odločanja. Brez informacijskega sistema, ki demokratizira proces družbenega odločanja, bomo navkljub Skoku še naprej šteli izgube zaradi legalizacije korupcijskih projektov.
Janez Krnc, Litija