Naj gre za poplavo oglasnih tabel, za snemanja reklam na javnem prostoru – ko redne uporabnike za nekaj dni izžene s parkirnih mest – ali za ekshibicije pod pokroviteljstvom sponzorjev, uprava MOL vedno »rada da«. Ponaša se z geslom »najlepšega mesta na svetu«, dejansko pa ji ustreza oznaka »najbolj servilnega mesta«.
Primer v teh dneh snemane reklame: za »Bas Production« redarji dan prej (sobota) na treh ulicah zaprejo parkirne pasove, na Prežihovi na obeh straneh ceste. Blokirani pasovi ostajajo ves dan prazni. V nedeljo pripelje furgon, naložen z avtom, ki za promocijo rabi primerno scenografijo. Parkira pred Narodno galerijo (sicer prepovedano). Blokirajo dostop do električne polnilnice na Cankarjevi. Blokirajo parkirno mesto za invalide na koncu Štefanove. Pred šolo Prežihovega Voranca, kjer se vse dni žogajo otroci, se razleze »Supercatering« – za suport kreativcem s piknikom do večera. Na primerljivih lokacijah v tujih metropolah nepredstavljivo.
Oddajanje javne površine prinaša mestu dobiček. A zaslužek je mizerno pičel in je moralno sporen, saj izhaja iz snemanja reklam za avtomobile, ki jih mestna oblast načeloma izganja iz mestnega središča. »Bussiness First« je izraz potuhnjene hipokrizije. Pričakujemo ugovor, da je snemanje atrakcija, zbrani denar pa bo porabljen v korist vseh prebivalcev. A tu so važne prioritete. Animacije s cirkuškimi eskapadami (naštete spodaj) prebivalci ne rabimo. Za financiranje prostorskih deliktov, kot je umetniška instalacija ob Nami ali Nova Ilirija, pa je bolje, da ga nikoli ne bi bilo dovolj. Slišali smo za pretvezo, da snemanje reklam na ulicah obenem promovira mesto samo. Le po naključju, saj smo nekajkrat opazili, da so ekipe izruvale table z imeni ulic (in jih pozabile postaviti nazaj). Ljubljana je dekla oglaševalcem tujih firm.
Zakaj občina kot upravljalec – ne pa lastnik javnih površin – deluje proti interesu prebivalcev? Z oviranjem utečenega delovanja mestne infrastrukture tudi proti logistiki mesta samega. Dogajajo se takšni ekscesi, kot je bila zapora Slovenske ceste pred Pošto zaradi tekmovanja v košarki (interes sponzorja) ali zaradi parade dirkalnih avtomobilov (drugi sponzor). Ali pa improvizirana tenis igrišča na državni ikoni, Trgu republike (tretji sponzor?). Prekinjene so bile avtobusne proge skozi mesto. To ni v javnem interesu, to je mrtvičenje mesta skozi prostitucijo centralnega prostora. Na primernih alternativnih lokacijah pa mrtvilo. Namenske rabe javnega prostora ne usmerjajo prioritete, mnenja prebivalcev, ampak namišljena všečnost oblasti, saj vendar po njeni zaslugi mesto postaja »svetovljansko«.
Na videz obrobni primeri, a jih dopolnjujejo še druge objestnosti, izrazi trmaste samovolje. Na primer izgradnja garaže pod osrednjo tržnico – kljubovalno vztrajanje uprave pri projektu, ki mu civilne iniciative, posamezniki in številni eksperti nasprotujejo. Le kaj bi bilo narobe, če bi od načrta odstopila in dilemo prepustila naslednji generaciji? Vsiljuje se močan vtis, da je njen vodilni motiv negovanje podobe o najbolj ekspeditivni upravi doslej. Za vsako ceno.
Marko Apih, Ljubljana
