Ob prvem mi pride na misel modrost: Psi lajajo, karavana pa gre dalje. Ampak tu je potreben pomemben dostavek (ki pa ga ta modrost pusti v zraku): Psi bodo lepega dne pogrizli noge kamelam v karavani tako zelo, da karavana ne bo mogla dalje, ljudje na kamelah pa, zaverovani vase in v svoj prav, bodo popadali s hrbtov kamel. Ker je bog vendar najbolj pravično razdelil pamet: nihče se ne pritožuje, da je ima premalo, še zlasti ne tisti, ki zdaj jezdijo na hrbtih kamel (oni so prepričani, da so požrli vso znanost z veliko žlico zgolj zato, ker so se uspeli preriniti na hrbte kamel).
Tudi jaz vidim edino rešitev v tem, da se razpusti parlament in razpišejo nove volitve. Kolikor znam brati ustavo, ima pristojnost, da to stori, predsednik oziroma predsednica republike. Želim si, da najde toliko poguma, da to stori (morda v soglasju z ustavnim sodiščem). Enega smiselnih pravnih razlogov lahko najde v trmastem in neodgovornem vztrajanju Borisa Mijiča, da ostane poslanec, in v nereakciji drugih poslancev, da takega poslanca (kršitelja vseh mogočih človekovih pravic) ne izločijo iz svojih vrst (oziroma naj postavi parlamentu pogoj: ali ga izločite ali pa bom razpustila državni zbor).
Drugo pismo pa utemeljuje preprosto resnico: človek je po svojem bistvu še vedno jamski človek oziroma človek se v svojem bistvu ni spremenil kljub sto in več tisoč letom, ki nas ločijo od nastanka človeka (ali človeku podobne opice). V vseh teh letih mu je uspelo edinole obstati na dveh nogah. Točni sta dve dejstvi, ki pa ju Soče ne omenja: človekovo drsenje v prepad se je pričelo pred 12.000 leti, ko je človek, tako je misli, zasužnjil zemljo. V resnici pa je zemlja zasužnjila človeka. Ona ga je primorala, da je ostal na mestu, da se je združeval v večje združbe, kjer so se razpasle bolezni, on je bil primoran zaradi tega izumljati vedno nove in nove stvari (berite Hararija, Sapiens, Kratka zgodovina človeštva!). Dandanes mu je uspelo priti do točke, ko se mu bo njegovo znanje vrnilo kot bumerang: umetna inteligenca, ki pa ga bo nadvladala, ker mu nadzor nad njo drsi iz rok (kar je ugotovil Hawking slabo leto pred svojo smrtjo: UI, kakršno razvijajo dandanašnji, je pogreb človeštva).
Dodal bi še o lastnini, ki naj bi bila »sveta«. Edina prava lastnina vsakega človeka je le njegovo telo. Edino tega bo odnesel v svoj grob (oz. ga bo imel ob smrtni uri), vse drugo, čeprav je formalno lastnik hiše, avta, jahte, dobičkonosnega podjetja, visoke funkcije … bo moral pustiti tukaj.
Uroš Blatnik, univ. dipl. psih., Ljubljana