Dejstvo je, da so banke v Sloveniji lahko prenesle kar nekaj izgub iz preteklih let, jih uporabljale za zniževanje davčne osnove in imele posledično zelo nizke, celo negativne efektivne davčne stopnje. Je pa pri tem nujno poudariti, da so v tem delu za banke veljala in veljajo ista pravila kot za vsa druga podjetja. Po poplavah avgusta 2022 je tako za vse začasno, to je za obdobje od 2024 do 2028, zvišana stopnja davka na dohodek z 19 na 22 odstotkov, zgolj za banke pa je za to obdobje uveden še dodaten davek na bilančno vsoto. Za vse so se zaostrila tudi pravila glede uveljavljanja preteklih izgub.
Zakaj da so potem v središču kritikov sedanje vlade, denimo predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, ravno »visoki davki«? Ne bi komentiral dejanj konkretnih oseb. Na splošno pa lahko rečem, da imajo vsi, ki upravljajo banke in sedijo v njihovih upravah ali v nadzornih svetih, našo licenco. Zanjo morajo izpolnjevati visoke standarde strokovnosti in tudi osebne integritete, kamor spadata tudi zavedanje in prepoznavanje, kakšno je njihovo mesto v gospodarstvu in javnosti. Predvsem od najvišjih, vodstvenih predstavnikov bank pričakujemo, da se ukvarjajo s svojim poslom, torej z vodenjem banke, upravljanjem tveganj.
Da se vidni predstavniki bank oglašajo na omenjeni način, vzbuja dvom, ali je bil opravljen skrben razmislek, s čim naj se bankirji ukvarjajo in kaj mora biti njihov fokus. Pri tem nimam v mislih omejevanja aktivnega državljanstva. Ti posamezniki se morajo zavedati, da niso zgolj državljani, ampak nastopajo tudi z vodstvene funkcije v bankah, in svetoval bi jim oziroma bi od njih pričakoval, da se s svojega položaja ukvarjajo s tem, kar se po zakonu pričakuje od člana uprave. x Mladina