V skladu z usmeritvami energetske zakonodaje (EZ-2) in Lokalnega energetskega koncepta MOL glede sistemov za oskrbo z energijo ter prednostne rabe virov energije in energentov, Mestna občina Ljubljana z odlokom spodbuja rabo odvečne toplote, kot primarni ukrep učinkovite rabe energije in priključevanje na učinkovit sistem daljinskega ogrevanja pred uporabo individualnih virov ogrevanja. Ker je vaš sogovornik, prof. dr. Andrej Kitanovski, sodeloval tudi pri izdelavi Lokalnega energetskega koncepta Mestne občine Ljubljana (LEK MOL), nas njegove izjave zelo presenečajo. Daljinsko ogrevanje v MOL izpolnjuje zakonske kriterije za »učinkovit sistem daljinskega ogrevanja«, ki jih država predpisuje z Zakonom o učinkoviti rabi energije. Pogoj za obveznost priključevanja je namreč izpolnjevanje navedenega kriterija. Preverjanje izpolnjevanja kriterija učinkovitosti izvaja Agencija za energijo in enkrat letno objavi, kateri sistemi daljinskega ogrevanja so energetsko učinkoviti.
Energetika Ljubljana tudi pri izdelavi strateških načrtov razvoja družbe in pri izvajanju investicij v proizvodne vire zasleduje cilj izpolnjevanja kriterija za učinkovit sistem daljinskega ogrevanja. Trenutno je veljaven Strateški načrt družbe za obdobje 2022-2027, ki s ciljem razogljičenja proizvodnih virov in daljinske oskrbe s toploto predvideva opuščanje rabe premoga s prehodom na okoljsko sprejemljivejši zemeljski plin (gradnja PPE-TOL in SPTE TOŠ za proizvodnjo toplote iz soproizvodnje) in obnovljiv vir energije (zamenjava premogovnih kotlov K1 in K2 s kotloma na biomaso). SPTE TOŠ in PPE-TOL sta že v obratovanju. Od leta 2020 v sistemu daljinskega ogrevanja uporabljamo tudi odvečno toploto iz industrije, delež le-te pa bomo še povečali. S strateškim načrtom je načrtovana tudi gradnja objekta za energijsko izrabo odpadkov in gradnja virov na obnovljive vire energije (sonce, geotermalna energija) v kombinaciji s sezonskimi hranilniki toplote, ob prioritetni izrabi razpoložljivih virov že omenjene odvečne toplote. To predstavlja diverzifikacijo virov, o kateri govori dr. Kitanovski. Ob tem pa je potrebno tudi vedeti, da odvečne toplote na območju daljinskega ogrevanja ni na pretek. Večina težke industrije, ki bi lahko prispevala odvečno toploto, se je že v preteklosti izselila, iz drugih velikih dobaviteljev pa v obsegu, ki bi ga potrebovali za zanesljivo oskrbo, praktično ni ali pa potrebujejo znatne investicije in predelave svojih sistemov, da bi bila toplota primerna za uporabo v sistemu daljinskega ogrevanja, vendar ne bi bila poceni. Tudi dobavitelji odvečne toplote, ki bi le-to lahko prispevali v sistem daljinskega ogrevanja, načrtujejo njeno rabo pretežno za lastno ogrevanje, kar ne rešuje problema zimske oskrbe mesta.
Dolžni smo zagotavljati zanesljivo dobavo toplote vsem odjemalcem. Tehnično smo že pripravljeni za prehod na višjo generacijo sistemov daljinskega ogrevanja, vendar ključno vlogo pri tem igrajo predvsem odjemalci, ki morajo imeti prilagojene svoje interne naprave in trošila. Nekateri so to že storili z energetsko sanacijo, vedno pa bo ostala manjšina odjemalcev, ki ne bo prešla na nižje temperaturni režim obratovanja, zaradi česar se zavleče tudi prehod celotnega sistema na višjo generacijo.
Petra Šeme, vodja službe za energetsko upravljanje, Mestna občina Ljubljana,
Aleš Cjuha, namestnik vodje sektorja za investicije in razvoj, Energetika Ljubljana,
Primož Škerl, vodja sektorja proizvodnje, Energetika Ljubljana