Upam, da podeljevanje zastavic in ustave ni znak za začetek takšnih neformalnih oblik obnašanja. »Res je treba« otroke oziroma mlade čimbolj zgodaj navajati na poslušnost, nemoč, trpljenje in tišino. Tudi na to, da bodo »pravočasno« postali »vzorni« državljani.
Pravzaprav se tako sam pri sebi vprašam, ali celoten vzgojno izobraževalni sistem, vključno s starši in pristojnimi organi, res ni sposoben po enem letu vzgoje dopovedati otrokom ali pa že polnoletnim drugih letnikov šol, da gre ne samo za nespodobno, temveč človeško absolutno degenerirano obnašanje? Nesposobnost, neobčutljivost in tudi neodgovornost so več kot očitni.
Ko se vzgojno izobraževalne ustanove uspešno izognejo svoji odgovornosti, češ, vse to se dogaja izven šol, kjer ni več njihove »pristojnosti«, je to veliko manj razumljivo za starše in druge akterje. Težko si predstavljam, da bi na primer tisti zdravniki, (se oproščam ravno za njihovo navajanje), ki so sami izvajali »fazaniranje« in to doživljali kot prihod v »elitno družbo«, odsvetovali takšna ravnanja svojim otrokom. Ali pa na primer tisti starši, ki otrokom dovolijo uporabo petard ter drugih vprašljivih sredstev.
No, tudi sam sistem oziroma država nista nedolžna pri tem »fazaniranju«. Ko je priložnost, da navedena ravnanja vsaj prepove, se država temu odpove. Običajno v imenu »svobode«, človekovih pravic in uradno na primer pri »petardah« zaradi »spoštovanja evropske zakonodaje«. Ja, res so vse bebavosti v »korist otrok«. Skratka, za lase privlečeni izgovori vseh in vsakogar, ki ne želi izboljšati stanja v družbi, varnosti otrok in medsebojnega sobivanja. Tudi vseh tistih, ki bi morali reagirati, pa tega ne storijo. Zdi se, da le nekateri mediji s kritično ostjo opozarjajo na pot, ki ni prava.
Miloš Šonc, Grosuplje