Slišalo se bo neverjetno, ampak pretočnost se ni poslabšala. Pred zaporo smo imeli pri Kompoljah enkrat ali dvakrat na teden kolono vozil. Med deli se to ni več dogajalo, saj je bila kolona krajša. To kaže, da je pretočnost na avtocesti najboljša pri približno osemdesetih kilometrih na uro. Zaradi del je bila omejitev hitrosti proti Ljubljani najprej šestdeset kilometrov na uro in potem osemdeset kilometrov na uro. Pričakovali smo, da bodo vozniki iz Domžal imeli bistveno več težav pri vključevanju na avtocesto. Omejitev osemdeset kilometrov na uro omogoča lažje vključevanje v promet, četudi imajo nekoliko krajši pospeševalni pas.
To potrjuje, da je sistem dinamičnega upravljanja hitrosti pravilen in da lahko z določanjem hitrosti vsaj v določeni meri vplivamo na pretočnost. Naš sistem dinamičnega upravljanja tehnično deluje, a zaradi obnašanja voznikov nima pravega učinka. Če zaradi zapore pustimo ob strani štajerski krak, vozniki na gorenjskem, dolenjskem in primorskem kraku enostavno ne upoštevajo predpisanih hitrosti s portalov. Če bi upoštevali omejitve, bi bil pritisk na konec kolone manjši in pretočnost boljša. Vendar zdaj vozniki ne verjamejo, da bodo hitreje prispeli na cilj, če bodo upoštevali omejitve.
A to je evolucijski proces, ki zahteva čas. V Avstriji so se vozniki navadili dinamičnega upravljanja hitrosti; na dunajski obvoznici ta sistem deluje. Vozniki tam vozijo od osemdeset do devetdeset kilometrov na uro in tudi policija dovoljuje nekaj kilometrov na uro višje hitrosti. Delo