Spoštovani Stane Cenc, o zgodovini slovenske osamosvojitve se ne sme na tako enostaven način pisati, kot ste se tega lotili vi. V tem primeru gre za potvarjanje zgodovinske resnice. Cenim, da ste bili v tistem času delegat v zboru občin Skupščine Socialistične Republike Slovenije (SRS). Vendar republiška skupščina ni preprečila napovedanega »mitinga resnice«.

Dejstva so sledeča: 22. novembra 1989 so se z odločbo sekretariata za notranje zadeve Mesta Ljubljane seznanili vsi zbori skupščine SRS in sprejeli naslednja sklepa: Zbori Skupščine SRS v celoti podpirajo zakonito odločitev o prepovedi za 1. december 1989 napovedanega »mirnega protesta – mitinga v Ljubljani«, ki ga pripravlja združenje Božur; Zbori nalagajo pristojnim organom v SRS, naj sprejmejo vse ukrepe, da se odločitev o prepovedi mitinga izvrši in zagotovi varnost delovnih ljudi in občanov ter suverenost SRS. Ne glede na to je združenje Božur vztrajalo, da bo miting izvedlo in se je na izvedbo aktivno pripravljalo.

Zato je 27. novembra predsedstvo SRS na podlagi teh okoliščin ugotovilo, da je treba zaradi napovedanega mitinga, ki ga je pristojni organ prepovedal z odločbo, sprejeti ukrepe iz 12. člena zakona o notranjih zadevah in o tem obvestilo izvršni svet Skupščine SRS. Ta je še isti dan odločil, da zaradi vztrajanja udeležencev mitinga pri tem, da bodo prišli v Ljubljano, ne dovoli izvedbe mitinga, in sprejel sklep, s katerim je pooblastil republiškega sekretarja za notranje zadeve (republiški sekretar), da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti.

Republiški sekretar je na temelju 12. člena omenjenega zakona, ob oceni in ugotovitvi predsedstva SRS, »da so nastale izredne razmere, zaradi katerih so ogroženi interesi obrambe države ali javni red«, sprejel potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti. Zato je republiški sekretar 29. novembra izdal tri odredbe, in sicer: odredbo o prepovedi javnih shodov in javnih prireditev, prepovedi gibanja ter prepoved prometa na območju SRS za motorna vozila, s katerimi se prevažajo osebe, namenjene na javne shode in javne prireditve. Istočasno pa so bili vpoklicani vsi aktivni miličniki in rezervni miličniki v enote milice, prvič pa je bila v celoti sklicana posebna enota milice, ki je štela 1391 aktivnih in rezervnih miličnikov.

O tem in akciji Sever je republiški sekretar obvestil kolegij zveznega sekretarja za notranje zadeve in zveznega sekretarja v Zagrebu, ki je med kolegijem organizatorje mitinga in politično vodstvo Srbije in Jugoslavije seznanil, da je slovenska milica na hrvaško-slovenski meji v »okopih« in da bo prihod v Slovenijo preprečila z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, tudi z uporabo strelnega orožja, saj je bila oborožena tudi z dolgocevnim orožjem. V tistem trenutku je padla odločitev o preklicu mitinga, torej zaradi uspešno zastavljene »Akcije Sever« in ne zaradi strojevodij, saj bi vlake vozili strojevodje iz Srbije, ki bi jih zaustavila četa milice za posebne naloge, skupaj s posebno enoto milice.

Gospod Cenc, vaš prvi preblisk: »Dobro sem poznal teritorialno obrambo, sedaj naenkrat pa je v ospredju organizacija Sever – ni mi jasno, zakaj.« Ste v tistem času ali pa sedaj živite v drugem svetu. Takrat (leta 1989) je bila teritorialna obramba še vedno organizacijsko vezana na Jugoslovansko ljudsko armado, zato v preprečitvi »mitinga resnice« ni neposredno sodelovala.

Vaš drugi preblisk: »In tudi ne vem, kaj je privilegirancem bolj všeč: izraz osamosvojitelji ali osvoboditelji?«. Takrat sodelujoči v akciji Sever o tem niso razmišljali. O osamosvojiteljih ali osvoboditeljih se je začelo govoriti po vojni za samostojno Slovenijo. V času akcije Sever smo razmišljali, kako preprečiti izredne razmere, rušenje obstoječe oblasti v SRS z dolžnostjo, da moramo storiti vse potrebno, da se v Sloveniji nadaljujejo demokratični procesi, ki so jim bile naklonjene državljanke in državljani Slovenije, kar se je izkazalo na plebiscitu.

In vaš tretji preblisk: »Pred nekaj meseci je imelo društvo Sever svojo predstavo; predsednica države Slovenija jim je priznala vso čast za preprečitev prihoda mitingašev.« Kako pomembna je bila akcija Sever, se je ob njeni 20. obletnici izrekel oče slovenskega naroda Janez Stanovnik, ki je bil v času Akcije Sever predsednik predsedstva SRS, in sicer takole, citiram: »Jaz mislim, da ni bila akcija Sever za slovensko zgodovino nič manj pomembna, kot je bila naša narodnoosvobodilna borba, in nič manj pomembna, kot je bila vojna za Slovenijo.«

dr. Tomaž Čas, v času akcije Sever poveljnik posebne enote milice RSNZ SRS

Priporočamo