V preteklih dveh desetletjih so dogajanja v Ljubljani povzročila nepopravljivo škodo. Uničeno je kolišče na Špici, na ožjem območju mesta, prav v času, ko je Unesco na seznam svetovne dediščine leta 2011 uvrstil prazgodovinska koliščarska naselja v Švici (56 kolišč), Italiji (19 kolišč), Nemčiji (18 kolišč) Franciji (11 kolišč), Avstriji (pet kolišč) in dve skupini kolišč na Igu v Sloveniji. Kolišče na Špici ni zajeto v Unescov seznam, čeprav je bila izjemno dobro ohranjena pet tisoč let stara naselbina na ožjem območju Ljubljane, česar nima nobena druga evropska prestolnica. Nič niso pomagala svarila in podpora Slovenske akademije znanosti in umetnosti za ohranitev in predstavitev kolišča. Na mestu, kjer bi lahko bilo ohranjeno kolišče in-situ, je zgrajen kafič. Na Špici, kjer bi lahko bil arheološki prazgodovinski park z vegetacijo iz časa koliščarjev v sklopu Botaničnega vrta, smo dobili zabetonirano kopališče, ki še dolgo ne bo v dobrobit občanov.

Iz podzemnega muzeja rimske Emone pri Slovenski cesti je nastal Chopinov podhod s spomenikom poljskega kulturnega velikana pred javnim straniščem z zanemarjenimi severnimi emonskimi vrati in pribežališčem kraljev ulice. Namen, da se z muzejem povežejo arheološke izkopanine pred Dramo kot del emonske poti skozi Ljubljano, ni realiziran.

Ostala nam je še srednjeveška dediščina pod Vodnikovim in Krekovim trgom. Arheologi so izkopali trdnjavo barbakan s Kloštrskimi vrati, ostanke cerkve Marijinega vnebovzetja z ohranjeno grobnico Turjaških in srednjeveško kostnico. Župan Zoran Janković je leta 2009 obljubil na tem mestu izgradnjo srednjeveškega muzeja, a je na obljubo pozabil. Devetnajst let pa je v programu MOL projekt podzemne garaže, s katero bo uničena tržnica in pod njo grobišča v sklopu nekdanjega frančiškanskega samostana, ki ga je porušil potres leta 1895. Pod tlakom tržnice je 19 grobnic plemstva Kranjske in mestnih veljakov, v katerih je imenoma pokopano 280 ljudi, kot je navedeno v frančiškanskih arhivih. To je zadnje še ne vandalizirano arheološko območje v Ljubljani.

Namen gradnje garaž pod tržnico se vleče vse od leta 2006. Zgrajena je prva etapa s posegom v Plečnikove arkade, kjer je predviden Plečnikov Mesarski most. Nenadomestljiv element Plečnikove tržnice je pohabila steklena brv, zgrajena leta 2010, gradnja pa je povzročila hude poškodbe arkad in Semenišča s poslikavo knjižnice, spomenika državnega pomena. Temeljni kamen za gradnjo Plečnikovega Mesarskega mostu je položil predhodnik župana Jankovića, a kljub temu bistven element Plečnikove tržnice, Plečnikov Mesarski most, ni bil realiziran.

Smrt našega velikega arhitekta ne bi smel biti razlog, da se njegova nedokončana projekta tržnice – Mesarski most in Propileje – ter zaključek Plečnikove kulturne poti med Zvezdo in Južnim trgom, s spomenikom žrtvam vseh vojn, nista realizirala. Smrt velikega renesančnega arhitekta Michelangela (1475–1564) ni preprečila dokončanja Kapitolskega trga v Rimu, ki ga je zasnoval leta 1536 in ga gradil v letih 1536–1546. Gradnja se je nadaljevala v 17. stoletju in bila dokončana leta 1941, 377 let po Michelangelovi smrti.

A tu ne gre samo za uničenje kulturne dediščine Vodnikovega in Krekovega trga. Stroka napoveduje hude poškodbe podvodne reke izpod Grajskega hriba na celotno okolico stavb državnega pomena in Plečnikovih arkad.

Stroški projektiranja garaž pod tržnico in dogradnja Mahrove hiše čez dvojni obrambni zid Stare Ljubljane znašajo po raznih podatkih v dveh desetletjih prek štiri milijone evrov. Ocena MOL in ocena stroke za parkirno mesto v garaži pod tržnico se razlikuje od 60.000 EUR do 100.000 evrov na parkirno mesto, v primerjavi z dejanskimi stroški gradnje garaž pod grajskim hribom v Salzburgu 17.500 EUR/parkirno mesto. Potrebnega razmisleka do danes ni bilo.

Garaža pod tržnico za obnovo tržnice ni potrebna. V predvolilnih soočenjih kandidatov za novega župana je kandidat Luka Mesec dejal, da nasprotuje gradnji garaž pod tržnico. Predvolilna obljuba je dolg občanom.

Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana

Priporočamo