Posebej zato, ker ob tem že vidimo prihajajočo pandemijo demence, ki bo prinesla dodatne, zelo zahtevne izzive za družine, skupnosti in države.
Pri tem ne gre samo za to, da bo starejših več. Do leta 2050 bo petina svetovnega prebivalstva starejša od 60 let. Hkrati se bo skupno število ljudi, starih 80 let ali več, skoraj potrojilo: s 155 milijonov v letu 2021 na 459 milijonov, kar 80 odstotkov starejših pa bo živelo v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
A gre tudi za to, da se spreminja struktura družbe. Prvič v zgodovini velik del ljudi ne le doživi starost, ampak v njej živi dolgo, pogosto desetletja. Zato bo treba na novo premisliti, kako razumemo delo, skrb, solidarnost med generacijami, zdravstveno in dolgotrajno oskrbo. To je ena največjih civilizacijskih sprememb našega časa.
Nimamo pa še jasnega mednarodnega pravnega mehanizma, ki bi določal: to je minimum ukrepov, ki jih morajo države zagotoviti, da bo življenje vseh, tudi starejših, dostojno. Prav zato je pomembno, da je OZN ta problem prepoznala. V Svetu OZN za človekove pravice je nastal mandat, da se na globalni ravni začnemo sistematično ukvarjati s kakovostjo staranja, pravicami starejših in priporočili državam.
Sobotna priloga Delo