V takšnih primerih država postane podoba avtokratov, ki so na oblasti. Demokrati, pristaši delitve oblasti, upravičeno kritizirajo razdiralno delovanje avtokratske oblasti. Vendar tedaj, ko na parlamentarnih volitvah pridobijo politično oblast, ne znajo ali ne zmorejo uveljaviti takšnega sistema upravljanja države, ki zanesljivo prinaša izboljšanje materialne, družbene in okoljske blaginje prebivalstva.
Na srečo učinkovitost upravljanja države ni neposredno odvisna zgolj od lastnosti politikov, ki so na oblasti. Učinkovitost upravljanja države dejansko določajo številni drugi dejavniki. Vendar jih politiki očitno slabo poznajo. Zato jim tudi ne pripisujejo pomena, kakršnega na učinkovitost upravljanja države v resnici imajo. Na prvem mestu med takšnimi dejavniki je zanesljivo neposreden vpliv posameznih družbenih odločitev na učinkovitost delovanja države. Izstopa pravilo, da ima v množici družbenih odločitev zgolj kakih deset odstotkov odločitev večinski, kar 80-odstotni vpliv na razmere in procese v družbi. Oblast, ki hoče odločilno vplivati na delovanje in rezultate družbenega razvoja, mora največ pozornosti namenjati prav tej skupini, ki jo sestavlja (le) desetina vseh družbenih odločitev.
Državni zbor kot zakonodajna veja oblasti letno sprejme kakih 200 različnih zakonov in aktov. Največjo pozornost bi torej politiki vladajoče koalicije morali vsako leto namenjati kakim dvajsetim zadevam, o katerih odloča državni zbor. Večina preostalih odločitev ima manjši vpliv na razmere v družbi in jih je zato mogoče obravnavati z manjšo pozornostjo. To velja zlasti za največjo skupino kakih 70 odstotkov družbenih odločitev, ki jim je skupno pripisan približno le petodstotni vpliv na razmere v družbi. Opisana razmerja vpliva družbenih odločitev razkrivajo, zakaj avtokratska oblast zlahka nadzira družbeni razvoj. Obvladuje ga tako, da orodja sistema avtokratskega upravljanja države dosledno uporablja pri najpomembnejših, to je kakih 10 odstotkih družbenih odločitev.
Kakšen je opis poti, ki vodijo do učinkovitega upravljanja države? Pri izbiri poti merilo družbene učinkovitosti ni gospodarska rast sama po sebi, temveč pokrivanje potreb prebivalstva. Izražamo jih z kazalniki o družbeni, materialni in okoljski blaginji prebivalstva. Iz množice družbenih odločitev moramo najprej izbrati desetino odločitev, ki imajo največji vpliv na razvoj družbe. Takšna selekcija odpira tudi pot prehoda od legalnosti k legitimnosti družbenega odločanja. Tako se končno začenja tudi proces zgodovinskega slovesa od predstavniške in k uresničevanju neposredne demokracije. Predstavniška demokracija že poldrugo stoletje kroji usodo prebivalstva na zemeljski obli. Njen zgodovinski dosežek je današnji svet, v katerem ima dobrih 80 milijonov prebivalcev (1 %) v lasti toliko svetovnega bogastva kot večina, to je dobrih 8 milijard ljudi (99 %). Podatek, da je ob neizmernem bogastvu sveta leta 2024 v širši revščini živelo kar 3,5 milijarde in v ekstremni revščini 700 milijonov prebivalcev sveta je pretresljiva podoba predstavniške demokracije.
Človeštvo se je v raziskovanju vesolja prebilo že na njegov rob. Tudi skrivnost vesoljskih črnih lukenj je pojasnjena. Na planetu Zemlja pa smo pri upravljanju družbe ostali na ravni tehnologije 18. stoletja. Ne razumemo, da je predstavniška demokracija črna luknja v političnem sistemu in ne znamo pojasniti vzrokov nepovratnih slabšalnih sprememb v človekovem bivanju. Uporabne rešitve pa so znane. Tako opevanega preferenčnega glasu ni med njimi.
Najvplivnejšim družbenim odločitvam moramo zagotoviti legitimnost, ki je političnemu predstavništvu tuja. Proces odločanja, še posebej izbiro med možnimi odločitvami, moramo demokratizirati in vzpostaviti pogoje, da bo javnost neposredno vstopala v sam proces družbenega odločanja. Ta je bil poldrugo stoletje dolgo privilegij političnih in gospodarskih elit. Ključna hiba predstavništva je absolutna oblast političnih strank. Legitimnost je jamstvo, da demokratične volitve predstavnikov ne bodo delovale kot orodje, ki ljudstvu preprečuje, da dobi več neposredne oblasti.
Desetino najvplivnejših družbenih odločitev, predstavljajo jih tudi nacionalni programi za različna družbena področja, moramo obvezno upravljati z uporabo orodij projektnega vodenja. Po tej poti je mogoče ob upoštevanju načel naravne procesne hierarhije in nepovratnosti družbenih procesov zagotavljati pričakovano učinkovitost družbenega odločanja. Učinkovito upravljanje države je najmočnejše orodje proti vse številnejšim poskusom desnice, da uresniči svoje projekte, ki ne spoštujejo človekovega dostojanstva, svobode, enakosti, pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Janez Krnc, Litija
