Volitve so za nami. Rezultat je, kakršen je. Rezultat volilnega sistema (ki ga stranke nočejo izboljšati), rezultat volivcev, kakršni smo, ki smo volili, kot smo, prevečkrat motivirani s parcialnimi interesi, kot žrtve propagande in vsaj polovica ne zavedajoč se, kaj so sploh volili. Dobili smo nove in stare poslance. Ki naj bi bili »predstavniki vsega ljudstva« in nikakor ne samo ozkih interesov dela tega ljudstva in strank. Kar pomeni, da morajo kot zakonodajna oblast misliti na vso ljudstvo, na vse potrebe in težave tega istega ljudstva in še več, imeti bi morali tudi kakšno vizijo, kako naprej. Kot jo imajo Kitajci, ki so pravkar sprejeli petnajstletni načrt razvoja Kitajske, ampak … oni menda imajo diktaturo.
Poslanec lahko postaneš samo tako, da se včlaniš v eno stranko in ji prodaš dušo. Na desni bolj, na levi manj. Drugačne poti ni. Kar pomeni, da vsem poslancem ne smemo zameriti, da so to postali preko ene stranke. Zamerimo jim lahko samo njihovo obnašanje v mandatu.
Z rezultatom volitev ni nihče zadovoljen. Prednjači Janša, ki bi prešteval glasove in ponavljal volitve, dokler ne zmaga z ustavno večino. Pozabi, Janša. Nobene ponovitve volitev ne potrebujemo. Shajati moramo s tem, kar imamo. V teh slovenskih razmerah se z novimi volitvami ne bo nič spremenilo.
In zdaj smo pri pravem problemu: sestavljanju izvršne oblasti, t. j. vlade. Danes, ko je svet na velikem razpotju in v nevarnosti splošnega kaosa, se naši poslanci morajo zavedati, kako odgovorno funkcijo so si naprtili. Pred nami so nove izredne razmere, če še kdo ni opazil, veliko hujše kot v času pandemije. Kjer bomo rabili res veliko osnovne enotnosti in sposobno oblast, ki nas ne bo porinila v ponovitev Janševega plesa nasilja, kršitve ustave in korupcije, ki je naš pravosodni sistem ni sposoben sankcionirati oziroma mu to ni niti omogočeno.
Janša v novi vladi nima kaj iskati. Niti SDS, ker Janša je SDS (no, morda je pa med SDS poslanci le kakšen, ki se je Janši izmuznil). Nedosojen in verjetno še večkrat neobtožen politik, ki že vso politično kariero dela škodo, žali, laže (tudi s polresnicami), manipulira, nasilno »popravlja« zgodovino in razdvaja ljudi (ali vsaj odvaja svojo sekto od večine). Ki hujska k državljanski vojni in oborožuje svojo falango. Ki podpira zločinsko Trumpovo in izraelsko politiko. In kar je najhujše: ker je politično in kriminalno umazan. Drugače povedano: za državo stalno predstavlja veliko tveganje, tveganje predvsem zaradi tega, ker sploh ni več sam svoj, neodvisna politična oseba. Zaradi svojih grehov je ujet v strahu in še v kakšne kazenske odgovornosti in bi vse naredil, da se zaščiti. Sploh v tujini zagotovo hranijo veliko dokazov o njegovem za nas škodljivem delovanju, ki nam manjkajo ali jih ne zmoremo uporabiti. Ker je vsaj Izraelcem kaj dolžan. Ker če že ni, je na robu izdaje Slovenije, da bi si rešil kožo.
Parlament oziroma posamezni poslanci so tudi brez njega in njegovih »delegatov« povsem dovolj pisani in zmožni sestaviti vlado, ki bi morala biti, kot se reče, »vlada narodne enotnosti«, ki jo bomo nujno potrebovali. In bo takšna, da ne bo Slovenije še bolj »amerikanizirala« in »hrvatizirala«. Ki bo razumela, da nikomur ne more na polno izpolniti pričakovanj (in pri nekaterih »poplačilo investicij v predvolilni cirkus«), ker smo Slovenci (in drugi državljani) vsi upravičeni do znosnega, dostojnega in vsaj malo mirnega življenja.
Pred poslanci današnjega sklica je velika osebna odgovornost, kakršne še ni bilo po letu 1990. Samo da ta v primeru zgrešenih odločitev poslancev lahko postane stvarna in ne po današnji zakonodaji. Samo ustave se naj držijo in odmislijo zgolj parcialne in osebne interese. Če bodo zamočili, kot so nekateri v času zadnje Janševe vlade, se nam lahko zgodijo res hudi časi. Lahko bo ogrožen tudi temelj eksistence in smisla Republike Slovenije, kakršno smo pričakovali, si jo formalno priborili (na partizanski podlagi), vendar še ne dočakali izpolnitve vsaj temeljnih pričakovanj. Zašli smo »z dežja pod kap«, poslanci pa naj pazijo, da ne utonemo skupaj z njimi.
Jože Rotar, Dobriša vas