Josip Broz Tito za mnoge simbolizira suvereni, neuvrščeni, miroljubni in socialistični družbeni model, ki se je v povojnem obdobju udejanjil v Jugoslaviji in Sloveniji. Gre za čas, v katerem med državljani ni bilo razlikovanja po narodnostnih, verskih ali drugih pripadnostih, temveč je bilo v ospredju načelo bratstva, enotnosti in enakosti vseh. Zato napad na Titov kip ni nevtralno dejanje – simbolno pomeni podporo sodobnim fašističnim tendencam in napad na mir, ki ga naša družba tako nujno potrebuje.
Miroslav Pačnik, 49-letni domačin, ki je odstranil glavo z največjega Titovega spomenika na svetu, dejanje opravičuje kot boj proti domnevni »krvavi komunistični revoluciji« in nastanku nedemokratične države, ki naj bi jo vodil Tito. Tak prikaz pa je del širšega poskusa zgodovinskega revizionizma, ki želi protifašistični boj prikazati kot ideološki zločin, ne pa kot temeljni pogoj za preživetje in svobodo evropskih narodov. Zato to dejanje ni zgolj napad na kulturno dediščino – je neposreden napad na vrednote, na katerih temelji sodobna evropska civilizacija in samostojna Slovenija.
V času, ko po Evropi in svetu ponovno vznikajo skrajne ideologije, je zaščita antifašističnih simbolov pomembnejša kot kadarkoli prej. Današnji napadi na simbole, povezane s Titom, ne pomenijo le posega v zgodovino, temveč pomenijo tudi napad na idejo suverenosti, mednarodne solidarnosti ter miroljubne politike neuvrščenosti, ki je v drugi polovici 20. stoletja predstavljala izjemno alternativo blokovski delitvi sveta. Je napad na politiko, ki je temeljila na sodelovanju med narodi, na zavračanju podrejanja velikim silam ter na jasnem prepričanju, da je mir mogoče ohraniti le skozi dialog, spoštovanje različnosti in aktivno mirovniško držo. Prav ta mirovniška, vključujoča in socialno usmerjena drža je danes, v času globalnih napetosti in novih oblik fašizma, še posebej dragocena.
Še posebej zaskrbljujoče so reakcije določenih desničarskih krogov, ki so skušali dejanje relativizirati ali celo poveličevati kot domnevno »pogumno« dejanje ter storilca prikazati kot »junaka« ali »mislečega človeka«. Takšni odzivi razkrivajo nevaren trend, ki poskuša normalizirati napade na antifašistične simbole in ustvariti družbeno ozračje, v katerem je manipuliranje z zgodovino sprejemljivo.
Tovrstni napadi niso zgolj vandalizem. Predstavljajo poseg v javni prostor, grožnjo demokratičnemu dialogu in poskus rušenja skupnih vrednot, ki temeljijo na spoštovanju, argumentirani razpravi in nenasilnem reševanju sporov. Antifašistično gibanje po svetu izhaja prav iz načela, da se družbene in politične razlike naslovijo z dialogom, zgodovinskimi dejstvi, spoštovanjem človekovega dostojanstva ter zaščito javnega prostora, ne pa z uničevanjem kulturnih in zgodovinskih artefaktov – tudi kadar ti sprožajo nasprotujoča si mnenja.
Pozdravljamo odločitev Občine Velenje za hitro sanacijo spomenika in vzpostavitev prvotnega stanja. S tem je poslano jasno sporočilo, da poskusi brisanja zgodovine ne bodo uspeli. Pozivamo pristojne institucije k temeljiti preiskavi dogodka in k sprejetju ukrepov, ki bodo podobna dejanja v prihodnje preprečila. Prav tako pozivamo vse družbene akterje k odgovorni javni razpravi, brez spodbujanja sovraštva in nasilja. Vandalizem nikoli ne more biti izraz politične pripadnosti, temveč vedno njena zloraba.
Antifašizem ni zgodovinski ostanek – je trajna dolžnost vsake demokratične družbe. Hkrati pa moramo razumeti, da napadi, kot je bil ta v Velenju, niso le napadi na simbole osvobodilnega boja, temveč tudi na vrednote, ki so izraz prizadevanj za suvereno in enakopravno sodelovanje in odločanje majhnih držav, miroljuben pristop k reševanju mednarodnih sporov, solidarnost med narodi in socialno pravičnost kot temelj družbenega razvoja. So napad na politiko, ki zagovarjala dialog namesto konfrontacij, sodelovanje namesto hegemonije in mir kot osnovno predpostavko človeškega dostojanstva. Zato vsak napad na take simbole presega lokalne in trenutne politične interese – predstavlja poskus izbrisa vizije sveta, v katerem so narodi enakopravni, sporazumevanje pa nadrejeno nasilju.
Dogodki v Velenju in odzivi, ki jih poveličujejo, nas opozarjajo, da je obramba teh vrednot danes še posebej nujna. Slovenija mora ostati trdno zasidrana v svojih protifašističnih koreninah ter hkrati jasno braniti dediščino miru in mednarodne solidarnosti, ki je zaznamovala pomemben del naše zgodovine.
Jadranka Šturm Kocjan, za Mednarodno mrežo antifašistov, Sežana
