Podatki o zgodovinskih dogodkih povejo, da se je predstavniška demokracija na družbeni sceni pojavila že pred poldrugim stoletjem. To je bil čas, ko se je z izumom Wattovega parnega stroja začela tudi prva industrijska revolucija. Parni stroj je že davno dobil vidno mesto v muzejskih depojih, orodja predstavniške demokracije pa so v procesu upravljanja države še vedno v uporabi. Gre za popolno navskrižje. Z uporabo orodij digitalne tehnologije in umetne inteligence namreč poteka že četrta industrijska revolucija, za upravljanje družbenih procesov pa se še vedno uporabljajo orodja iz obdobja prve industrijske revolucije.
V sedemdesetih letih 20. stoletja je zabeležen še en odločilen dogodek. Na družbeni sceni se je pojavil neoliberalizem (turbokapitalizem). Z dejavniki deregulacije, liberalizacije in privatizacije je začel spreminjati temelje družbenih razmerij. Kot učinkovito orodje za uveljavljanje ideologije neoliberalizma je bil (zlo)uporabljen predstavniški sistem. Sočasno je bil izpeljan tudi prevrat v finančni in davčni politiki, ki je vzpostavil legalno prehajanje svetovnega bogastva v roke peščice posameznikov in pospešil nepravično siromašenje večine prebivalstva sveta.
Človeštvo se je v pol stoletja znašlo v razmerah, ko ima en odstotek prebivalstva v lasti toliko svetovnega bogastva kot večina dobrih osem milijard prebivalcev. Kar sedemsto milijonov ljudi životari v ekstremni revščini. V takšnem okolju se je uveljavil model eksponentne gospodarske rasti. Slednji nezadržno povečuje prepad med peščico bogatih in množico revnih, pospešuje industrializacijo in onesnaževanje okolja ter spodbuja neomejeno rabo neobnovljivih naravnih virov. Nasprotno od takšne politike pa je glavno gonilo družbenega napredka pokrivanje potreb prebivalstva, uresničevanje materialne, družbene in okoljske blaginje prebivalstva ter zmanjševanje družbene neenakosti.
Svet je dobesedno padel s tečajev. To razkriva dogodek, ko je premier judovske države, Benjamin Netanjahu, obtožen za genocid nad Palestinci, za Nobelovo nagrado predlagal svojega zaveznika, ameriškega predsednika Trumpa. Ko pod dogajanja v sodobnem svetu potegnemo črto, takoj ugotovimo, da je legalnost, ki jo prinaša uporaba orodij predstavniške demokracije, podobno kot Wattov parni stroj, danes neuporabna. Kakšen je izhod iz takšnih protislovnih razmer v svetu?
Uporaben odgovor najdemo v zgodovinskih arhivih. Angleški filozof Jacques Rousseau je davnega leta 1762 takole opisal bistvo parlamentarne demokracije: »Ljudstvo je prepričano, da je svobodno, pa se krepko moti. Svobodno je le ob volitvah članov parlamenta, brž, ko jih izvoli, je suženj, je nič.« Iz teh misli lahko razberemo diagnozo in terapijo reševanja sodobnih družbenih navzkrižij.
Iskreno moramo priznati, da je čas za slovo od modela političnega predstavništva in absolutne oblasti političnih strank. Poiskati moramo najkrajšo pot do uresničevanja neposredne demokracije. Za legitimno sprejemanje najpomembnejših družbenih odločitev (vsaka deseta) moramo uporabiti orodja posvetovalne demokracije. V procesu pripravljanja odločitev sodelujejo strokovnjaki, politiki in kot najštevilčnejša skupina naključno izbrani državljani. V pogovoru s politiki, gospodarstveniki in znanstveniki (posvet) pridobijo vse možne informacije, ki so temelj za sprejemanje legitimnih odločitev. Osnovno načelo posvetovalne demokracije pravi, da naključno izbran in dobro obveščen reprezentant odloča veliko preudarneje kot vsa neobveščena družba.
Primer posvetovalnih referendumov o Natu in oboroževanju potrjuje zapisane ugotovitve. Tukaj sploh ne gre za posvetovanje, kjer se izmenjujejo mnenja, nasveti in strokovno znanje o izbrani temi. Takšen referendum ni posvetovalen, temveč je zgolj refleks javnosti glede dileme, kaj naj kupimo, topove ali maslo.
Janez Krnc, Litija
