Novinarka: »Gospod predsednik, kako ocenjujete prve tri mesece svojega mandata?«
Sluzavec se je nasmehnil: »Najprej bi poudaril, da smo v tem času naredili velik premik na področju celostnega strateškega pristopa k viziji prihodnjega razvoja, pri čemer smo posebno pozornost namenili sinergijam, trajnostnim usmeritvam, vključevanju vseh deležnikov, odgovornemu dialogu, preglednosti postopkov, optimizaciji procesov, izboljševanju kakovosti odločanja in ustvarjanju pogojev za nadaljnje ustvarjanje pogojev.«
»Kaj pa ste naredili?«
»Prav o tem govorim.«
»Koliko sklepov ste uresničili?«
»Pomembno ni število sklepov, temveč kakovost procesa njihovega nastajanja. Mi sklepov ne štejemo, ampak jih razumemo kot razvojno usmerjene dokumente, ki odpirajo prostor za prihodnje razmisleke.«
»Koliko?«
»Dovolj.«
»Ste zadovoljni z delom Sveta modrecev?«
»Izredno. Pri nas vlada sinergija. Če eden nič ne naredi, ga drugi pri tem popolnoma podpre. Tako delujemo usklajeno.«
»Kdaj bo končan prvi večji projekt?«
»Vsak projekt potrebuje čas. Če bi ga dokončali prehitro, ne bi pokazali dovolj odgovornega odnosa do dolgoročnega načrtovanja prihodnosti.«
»Kako izbirate nove ljudi?«
»Pri izbiri kadrov sledimo načelu celostne kompatibilnosti, osebne usklajenosti, medsebojnega zaupanja in skupnega pogleda na skupno prihodnost.«
»Ali imajo tudi znanje?«
»Znanje je samo eden od številnih elementov.«
»Kateri so pomembnejši?«
»Zaupanje. Poslušnost. Soglasje. In sposobnost, da človek razume moje misli, še preden jih izrečem.«
»Ali vas ne moti, da nekateri vaši sodelavci nimajo niti ustrezne izobrazbe?«
»Izobrazba človeka ne naredi modrega. V Butalah smo že večkrat dokazali, da lahko tudi nevednost doseže visoke položaje.«
»Kaj pa kriminalna preteklost?«
»Mi ne gledamo v vzvratno ogledalo. Če bi voz vozili samo z gledanjem nazaj, bi prej ali slej zapeljali v prihodnost.«
»To ni odgovor.«
»Je pa zelo dobra misel.«
»Do danes niste dokončali niti enega večjega projekta.«
»To ni res.«
»Katerega ste?«
»Uspešno smo pripravili načrte za pripravo načrtov.«
»Zakaj se skoraj vsak sklep sveta modrecev večkrat spremeni?«
»Ker smo prilagodljivi. Trmast je osel. Modrec pa vsak teden misli drugače.«
»Kako ocenjujete delo svojih sodelavcev?«
»Čista odličnost! Eden zna govoriti dve uri brez vejice. Drugi zna napisati poročilo brez vsebine. Tretji zna ustanoviti delovno skupino hitreje, kot drugi odprejo vrata. Četrti je strokovnjak za prelaganje odgovornosti. Takšne ekipe ni daleč naokrog.«
»Kaj pa rezultati?«
»Rezultati niso pomembni. Pomembna je usklajenost.«
»Koliko sklepov sveta ste uresničili?«
»Tega ne štejemo. To bi ustvarjalo nepotreben pritisk.«
»Če bi morali priznati eno napako svojega mandata, katera bi bila?«
»Da smo bili preveč uspešni. Ljudje so se tako navadili na naše uspehe, da jih sploh ne opazijo.«
»Kaj boste obravnavali v naslednjih sejah?«
»Ustanovili bomo komisijo za pripravo izhodišč delovne skupine, ki bo preučila možnost ustanovitve odbora za oblikovanje strategije priprave dolgoročnega načrta prihodnjih ukrepov.
Vidite, prav zato imam najboljšo ekipo v Butalah. Mi nikoli ne hitimo. Če bi kaj naredili prehitro, bi lahko ostali brez dela.«
»Spoštovani gledalci, zdaj razumem, zakaj gospoda Sluzavca nihče nikoli ne prekine. Zakaj? Ker vsi čakajo, da bo začel govoriti o temi. Gospod Sluzavec, katero vprašanje bi postavili sebi in kaj bi odgovorili?«
»Kdo je najbolj sposoben in pameten? Jaz, saj sem Butalec.«
Tomaž Šumi, Lesce