Nato je javno razlagal, da je pocestnik samostalnik moškega spola, ki označuje obnašanje potepuhov, torej se po njegovem to nanaša na moške pocestnike, nikakor pa žensk ne moremo poimenovati z moškim samostalnikom. Ker pa je v svoji zmerljivki eksplicitno navedel, da gre za poslanke, torej ženske, pa to pomeni nekaj drugega, namreč da se pocestniško lahko obnašajo samo pocestnice. V SSKJ pa je to oznaka za prostitutke. V tem primeru gre celo za hujšo razžalitev, kot je bila nedavna označba novinark za prestitutke. Kakšen je bil epilog, pa vsi vemo.
Ko si je Stevanović dovolil razlagati slovensko slovnico in pravopis, je tudi akademska slovenistična stroka to zavrnila. Tudi po njihovi razlagi pocestnik velja samo za moške, pocestnica pa za ženske. Pocestniško obnašanje poslank-žensk nedvomno pomeni, da se lahko pocestniško obnašajo samo pocestnice, torej prostitutke. Priučeni slovenist Stevanović pač ne more poučevati akademske stroke, za to namreč ni niti malo kvalificiran, čeprav ima slovensko državljanstvo.
Ker je Stevanović grobo nategnil svoje volivce z umikom notarsko overjene izjave o nesodelovanju z Janšo in za to prejel nagrado v obliki funkcije predsednika državnega zbora, to ne pomeni, da lahko zmerja svoje kolegice v parlamentu s prostitutkami. Stevanoviću noben normalen človek ne more več verjeti, saj gre za nečastnega človeka, kar pa ni daleč od pocestnika. Če bo predsednik državnega zbora na ta zapis argumentirano odreagiral, sem se mu pripravljen tudi opravičiti, ker je to pač kulturni običaj v Sloveniji.
Gorazd Cuznar, Črnomelj