Ali bi se odzvala povabilu, ki bi ga ta gospa naslovila njenemu soprogu Alešu, za udeležbo na nekem mednarodnem forumu prvih dam in prvih gospodov v Kremlju, posvečenemu dobrobiti otrok skozi odraščanja in vseh izzivov, ki jih le to prinaša. Česa takega se je lotila Trumpova gospa in zbrala okoli sebe minule dni v Beli hiši udeležence, pretežno nežnejšega spola, iz 45 držav in 28 tehnoloških organizacij. Ime pobude: Konferenca globalne koalicije za dobrobit otrok skozi promocijo izobraževanja, inovacij in tehnologije. In seveda zraven smo videli tudi Aleša Musarja.
Oni, ki me berejo, vedo, da sem po svoje »nataknjen« na principielnost, doslednost, koherentnost, enake standarde še posebej pri upravljanju z zunanjo politiko in odzivanju na najbolj zahtevne mednarodne izzive in na početja njihovih protagonistov. Zato gornje nekoliko provokativno vprašanje, na katero dvomim, da bi mi predsednica odgovorila pritrdilno. Putina in vse, kar predstavlja, gledamo že peto leto kot pošastnega sovraga, Trumpa pa zgolj kot čudaškega zaveznika, kljub temu da je zakrivil, odkar se je vrnil v Belo hišo, z okrepljenim oboroževanjem Izraela in siceršnjim podpiranjem Netanjahuja pri izvajanju genocida nad Palestinci, petkrat več civilnih žrtev in desetkrat več pokončanih otrok, kot je to mogoče pripisati ruskemu predsedniku v štirih letih vojne na račun civilistov v Ukrajini.
Toda četudi bi bil odgovor pritrdilen, bi se morali vprašati, ali se je primerno udeleževati srečanj s humanitarnim, vzgojnim, naprednim pridihom, zlasti ko gre za usodo otrok, pri nekomu, bodisi Putinu bodisi Trumpu, ki mu njihovo življenje, kje šele počutje, zdravje, vzgoja, sanje in spodobno odraščanje, ne pomenijo nič in ki jih konkretno Trump zlorablja, da bi še enkrat več dokazal, da za tovrstne obravnave pristojna svetovna organizacija, to je Unicef, ni kos svojemu poslanstvu, tako kot to počne z Odborom za mir na račun celotne OZN. A naši predsednici in sicer celotni slovenski diplomaciji še ni kapnilo, da je vse to – nedavno se je ponorčeval z varnostnim svetom, ko je soprogi prepustil predsedovanje njegove prve seje – del načrta nadomeščanja Organizacije združenih narodov z alternativnimi ali vzporednimi vzvodi vladanja svetu v lastni režiji!
Aleš Musar, verjamem da povsem iskreno, a naivno, reče: »Se naredi neke vrste forum, na katerem bi lahko debatirali in razreševali vprašanje etike in tveganj, ki se pojavljajo pri tej uvedbi (umetne inteligence) v izobraževanje. Hkrati tudi, da bi orodja UI bila na razpolago vsem otrokom.« Ja, g. Musar, plemenite misli in namere, toda otroci, nad katerimi se znašajo Izrael in ZDA v Gazi, na Zahodnem bregu, v Libanonu, Iranu, Trump pa še na Kubi, nimajo na razpolago niti pravice do doma, vode in kruha, do zdravja, svetlobe in gretja, do preživetja. Samo še sreča jim je na voljo, a še ta kot zadetek na loteriji. A se niste vprašali: »Kaj počnem v domu sostorilca genocida, ki ga je moja gospa tako odločno obsodila v Evropskem parlamentu, in v družbi soproge samega izvajalca tega zločina?«
Ni slučaj, da iz Španije, za katero vemo, kaj si misli o Trumpu in kaj mu je premier Pedro Sanchez povedal, ko je napadal Iran – Španija je tudi, za razliko od nas, sopodpisnica tožbe Južne Afrike proti genocidnemu Izraelu na ICJ – nobena prva dama, ne kraljica Letizia ne premierjeva Begona Gomez, ni šla k Melaniji. Temu se reče načelnost.
Aurelio Juri, Koper