A presenetilo in zaskrbelo me je zagotovo ob prestopu vodilnega člana Levice, celo vodje poslanske skupine Mateja Tašnerja Vatovca k vam. Presenetilo zato, ker ni bilo zaznati, še manj videti, da bi se Vatovec čutil nelagodno med svojimi kolegicami in kolegi, ali da bi bilo karkoli narobe v njegovem odnosu do vodstva stranke oziroma do njegovih treh ministrov. Zaskrbelo pa zato, ker potencialno oslabljena Levica, kljub povezovanju z zelenimi iz Vesne, bi 22. marca lahko zgrešila parlamentarni prag, in kar bi ostalo od sedanje koalicije, bi bil dvojček Svoboda-SD, ki pa je, kot vemo vsi, prešibak za sestavo nove vlade.
Priča smo fragmentaciji prostora levo od sredine – 6 do 8 strank in list, ki nagovarjajo bolj ali manj isti volilni bazen – na nasprotni, desni strani, pa dokaj discipliniranemu in dogovorjenemu povezovanju. Ankete nam jasno povedo, da se bodo skoraj zagotovo umestile v državni zbor poleg vodilne SDS še Logarjevi Demokrati in Nova Slovenija, medtem ko se na levem polu nakazuje med manjšimi akterji vzajemno klanje za glasove. In ugibajmo razmerje sil v novi sestavi parlamenta: z manjšincema, ki gresta vsakič k vsakomur, ki oblikuje večino, Janša, Logar in Vrtovec s 54 do 57 sedeži, Golob in Han s preostalimi 33 do 36. In samo upati je, da se prvi ne povzpnejo celo do ustavne večine, ker bi v tem primeru trumpizem tudi pri nas zavladal s polno močjo.
Rekli mi boste, da na vse to gledam s pretiranim pesimizmom, da računate, anketam navkljub, na to, da vam bo uspelo s sopotnicami in sopotniki iz Svobode, z mahanjem o doseženih rezultatih, nagovoriti volivke in volivce k dodelitvi še enega mandata, in da nenazadnje ni rečeno, da so levičarji povsem odpisani. No, tudi sam jim bom skušal pomagati, da bi jim uspelo doseči onih zlatih 4 %, pri čemer računam na podporo tudi vseh mirovnic in mirovnikov pri nas, ki samo v levih formacijah vidijo še svoje zaveznike, pri Levici in Vesni, Mi-Socialistih, Piratih, morda tudi pri Prerodu Vladimirja Prebiliča.
Toda če tak scenariji ne uspe, če se izkaže, da je bila moja črnogledost utemeljena in bomo znova v krempljih, pričakovano še bolj ostrih, janšizma, pripisujte si za to glavno krivdo in vprašajte vodstvo, zakaj vam je bilo tega treba. Zakaj je vaš predsednik – brez zamere, Matjaž – poiskal Vatovca in ga odvzel Levici? In enako odgovornost nosi sam Matej, bodisi če se je za ta korak odločil povsem po lastni presoji, bodisi če se je pustil prepričati.
Vsaj nekaj, dragi socialdemokratke in socialdemokrati, prihranite javnosti, floskulo, da če si želimo vlado, ki bo razumela pomen socialne države in zadržala desnico, potrebujemo močno socialdemokratsko idejo, ki jo danes najbolje uteleša SD, še zlasti če je kadrovsko in vsebinsko okrepljena s še bolj levimi močmi., tokrat z Matejem Vatovcem. Kot nam pove v svojem pismu Polona Jamnik (Dnevnik, 9. 1. 2026), pa ji pritrjujem tudi z naslova 37-letnega članstva v stranki (od ZKS preko ZKS-SDP, ZLSD do SD), »socialdemokratska ideja ne obstaja v vakuumu in se ne krepi s kadrovskimi prestopi, temveč z jasnimi političnimi stališči, z bojem za delavske pravice, z odporom do neoliberalnih kompromisov (naj sam dodam: tudi z bolj mirovniško in dosledno zunanjo politiko). Če bi bila SD danes res nesporno jedro te ideje, dodatna potrditev v obliki prestopa ne bi bila potrebna.« In ker temu ni tako, se sami vprašajte, zakaj. Četudi boste z vodjo poslanske skupine Levice pridobili še odstotek ali dva več podpore, bo le-ta zmanjkala Levici, kar jo bo dobesedno vrglo iz parlamenta in tretjega koalicijskega partnerja, s katerim bi se potegovali za še en mandat, ne bo več.
No, vsekakor bo čas pokazal. kdo je imel prav.
Aurelio Juri, dolgoletni član, tudi podpredsednik stranke SD