Za naprej je tu Janševa napoved, da bi se 50 tisoč zaposlenih iz javnega sektorja preselilo v gospodarstvo. Brez odpuščanj, poudarja. Petdeset tisoč je za naslovnice odličen podatek. Za izvedbo pa bi potrebovali precej bolj dolgočasne stvari: katere naloge bodo odpravljene, katere postopke bomo poenostavili, kje so presežki in katera podjetja sploh potrebujejo te ljudi. Konkretne projekte za konkretne razvojne cilje. Dokler tega ne vidim, takšno napoved razumem predvsem kot strašenje, ki le spremeni merilo za vse, kar sledi. Po petdesetih tisočih bo že precej manjša sprememba – ali ta sploh bo? – videti uspeh.
Janša je že napovedal novi posvetovalni referendum o prestrukturiranju javnega sektorja in zmanjšanju birokracije. Tako smo spet pri politično priročnem vprašanju, ali si želimo učinkovitejšo državo. Seveda si jo. Vlada je z volitvami že dobila mandat, da to izvede. Za kakšno dimno zaveso bo uporabil to mobilizacijo?
Janšev finančni minister Andrej Šircelj pa medtem Golobovo porabo opisuje kot »finančni razvrat«. Janševa poraba bo večja še za dobro milijardo evrov. Višja poraba sama po sebi ni dokaz zapravljanja. Ni pa tudi za preboj. To je lepo pokazal Golob. Več je porabil, bolj je Slovenija drsela po lestvici konkurenčnosti.
Golob potrebuje Janšo, da lahko ponuja rešitev pred njim. Janša potrebuje Goloba, da lahko svoje poteze predstavlja kot popravljanje njegove škode. Vsak ima razlog, zakaj je treba še malo počakati. Še malo potrpeti. Zdaj pa bo.
Vir: finance.si