1. Ukrepi so razvojno naravnani, saj bi socialna kapica ljudem dala signal, da se delati splača. Danes je namreč ambicija, da bi več zaslužil z idejo in delom, šibka – kaj bom delal in razmišljal, če mi več kot pol vzame država z davki in prispevki.
2. Čeprav zdajšnja ureditev DDV ni idealna, bi jo kazalo pustiti pri miru – gre namreč za najpomembnejši vir, zakaj bi si odpiral še več front? Bi se znižanje DDV sploh izrazilo v cenah, bi ga trgovci, ki med drugim imajo ničkoliko težav, preprosto pretopili v marže?
3. Desna politična stran oziroma predlagatelji ukrepov se zagotovo zavedajo nevarnosti, ki jih prinašajo ukrepi. V svojih vrstah imajo zdaj več ekonomistov, ki so si nabrali kar nekaj izkušenj. Leva stran jih je v Golobovem obdobju sončnih kraljev napodila stran od sebe, migracija pameti od leve k desni poteka kar nekaj časa.
4. Vsem je jasno, da bo prej ali slej treba udariti po stroških oziroma odhodkih, a zdaj politiki tega verjetno ne želijo povedati preveč na glas. Rezanje denarja za »politične nevladnike« namreč še zdaleč ne more biti dovolj.
5. Načrt, da bo nova vlada imela 16 ministrstev namesto 21, je hvalevreden, a je lahko zgolj začetek. Ustaviti je namreč treba naraščanje obveznosti in števila uradnikov, se od kakega posloviti.
6. Največji prihranek pa je lahko črtanje takih in drugačnih subvencij. Tega je toliko, da se primeš za glavo, lahko rečemo vsaj pol milijarde na leto, od česar ni haska, le škoda.
Vse to vemo, a junak bo tisti politik, ki bo vse to povedal na glas in denar komu tudi odvzel, da ga ne bo samo dajal.
Vir: finance.si