Zakaj ima recimo Dars na svojih bančnih računih deponirane recimo debele pol milijarde? Koliko je neizplačanih presežkov v drugih (para)državnih podjetjih? Je ocena, da gre za približno milijardo, ustrezna? Že ta milijarda ali celo manj bi bistveno izboljšala sliko slovenskega proračunskega primanjkljaja, če bi država ta denar blagovolila vzeti.
Sama ustanovitev Demografskega sklada tu ni ključna. Ta denar bi lahko vzel tudi SDH. Je pa pomembno nekaj drugega. Če morajo (para)državna podjetja vsaj del presežkov izplačevati lastnikom, še posebej, če niso tik pred obsežnimi in dogovorjenimi naložbami, ki so del njihovega poslanstva, to krepi poslovno odgovornost. Kapital mora imeti ceno in prav bi bilo tudi, da razmeroma nezadolžena (para)državna podjetja posežejo po drugih virih. Lahko bi izdali infrastrukturne obveznice, ki bi jih Slovenci morda radi kupili, in tako bi, poleg vsega, še spodbudili trg kapitala in pripomogli k temu, da bi se del nakopičenih prihrankov aktiviral in bolje plemenitil.
Zelo pomembno: če bo Demografski sklad del države oziroma če ne bo samostojna gospodarska družba, pritoki iz presežkov knjigovodsko ne bodo zmanjševali primanjkljaja. To zapovedujejo evropski standardi ESA. Smisel tega je tudi, da so upravljavci bolj učinkoviti, če so gospodarska družba, in ne neposreden del države.
Politika mora obvladovati holding po gospodarskih načelih, in ne političnih, formalno in neformalno. A če bo Demografski sklad politični plen, bo davčni primež še težje razrahljati.
Vir: finance.si