V naselju namreč zaradi uvedbe novega plačilnega parkirnega sistema, ki ga spremljajo redni nočni in dnevni obiski redarjev, ki pišejo kazni in sredi noči odvažajo avtomobile, vladata kaos in razburjenje. Ljudje ob večerih v iskanju parkirnega prostora po ure in ure krožijo v upanju, da bodo avto lahko kje pustili. Čeprav bi župan srečanje lahko izkoristil za to, da posluša težave in predloge stanovalcev in stanovalk, je bil – v svojem slogu – nesramen, žaljiv in nepripravljen na kakršen koli pogovor. Stanovalcem in stanovalkam naselja je povedal, da se ne bo spremenilo nič, če nam kaj ni všeč, pa naj ga tožimo ali gremo na volitve. Župan nas ni prišel poslušat, temveč je želel, da smo mu poslušni.
Župan je večkrat poudaril, da je največji problem parkiranja v Štepanjskem naselju to, da ima večina stanovanjskih enot po dva do tri avtomobile. Od kod ta podatek, ni jasno – mestna občina Ljubljana (MOL) namreč do danes ni predstavila nobene statistike ali analize, na podlagi katere bi bilo mogoče kaj takega trditi. Takšne izjave so zavajajoče, saj to še zdaleč ni edini, kaj šele največji problem. Pomanjkanje parkirnega prostora je med drugim ena izmed številnih posledic slabo načrtovanega razvoja naselja, kjer so se leta in leta v ospredje postavljale vse druge potrebe in interesi, le potrebe stanovalcev in stanovalk ne.
Ena od težav je, da se v naselju že vrsto let gradi infrastruktura, za katero MOL nikoli ni predvidel nobenih parkirnih mest. V večini primerov gre za športne objekte; to je do določene mere dobrodošlo, če se že gradi, je seveda veliko bolje, da gre za takšne objekte kot pa nove hotele in trgovine. A vendar takšna infrastruktura zahteva veliko parkirnega prostora. Pozno popoldne oziroma proti večeru, torej v času, ko se domov vrača tudi veliko stanovalcev in stanovalk, se v naselje na športne aktivnosti z avtomobili pripelje veliko ljudi, ki vozila parkirajo na parkiriščih v naselju. Plačljivi parkomati tega problema ne bodo rešili – tudi zato ne, ker so tri ure parkiranja še vedno cenejše kot povratna vozovnica za slabe avtobusne povezave.
Lani je občina iz naselja pregnala baseball igrišče, ki je bilo več desetletij njegov simbolni znak. Eden od javnih argumentov za to je bil, da baseballa ne igra veliko ljudi, medtem ko je nogometašev več, zato naj bi bile tudi potrebe po nogometnih igriščih večje. Torej, medtem ko baseball igrišča ne obiskuje veliko ljudi, naj bi bilo pri nogometnem drugače. Občina je zato baseball igrišče preuredila v nogometno, dodatnih parkirnih mest za to pa ni zagotovila – in to kljub temu, da naj bi na igrišču načrtovala celo tribune za obiskovalce. Poleg tega je igrišče ogradila z ograjo, s čimer je stanovalcem in stanovalkam onemogočila dostop. Pred tem je bil baseball igrišče odprt prostor, kjer so se lahko otroci igrali, žogali ali preprosto družili.
Nujno je omeniti tudi, da je župan začel uvajati nov parkirni sistem v Štepanjskem naselju v času, ko se prenavlja končna avtobusna postaja – prenova, s katero se zamuja že več mesecev. O tej zamudi stanovalci nismo bili nikoli obveščeni in še vedno ne vemo, kdaj bo končana. Zaradi prenove je zasedenih približno 30 do 40 parkirnih mest, mogoče še več. Minimalno, res minimalno, kar bi MOL moral narediti, bi bilo to, da bi z represivnimi nočnimi invazijami redarjev vsaj počakal do zaključka prenova avtobusne postaje. Ampak potem zaslužek od kazni seveda ne bi bil tako velik.
Ob vsem tem MOL v Štepanjskem naselju zraven prenovljene avtobusne postaje gradi most. Zakaj je potreben še en most, je res nemogoče razumeti – v radiju enega kilometra so namreč že trije. Občina novi most, za katerega bo porabila kar 6 milijonov evrov (!), promovira kot ljubljanski Rialto (znani most v Benetkah), ki naj bi privabljal ljudi iz vse Ljubljane. Ob tem se poraja vprašanje, ali je MOL za vse te obiskovalce predvidel parkirna mesta. Ali se bodo pripeljali z vedno dražjim javnim prevozom? Poleg novega mostu bo MOL zgradil tudi bife in tržnico. Resno, še en bife? Kdo je odločil, da sta še en most in bife tisto, kar stanovalci in stanovalke v naselju potrebujemo? Kdo ima od vsega tega korist? Stanovalci in stanovalke naselja gotovo ne. O teh gradnjah nas ni nihče nikoli nič vprašal, in to kljub temu, da gre za milijonske investicije, ki bi lahko zadovoljile številne druge razvojne potrebe naselja.
To, kar se dogaja v Štepanjskem naselju, seveda ni nič drugače kot drugod po Ljubljani, kjer se razvoj podreja interesom lastnikov kapitala, ne pa interesom prebivalcev in prebivalk. Hkrati dobro vemo, da je vse to le del širšega problema Jankovićevega županovanja v Ljubljani. Kot je na srečanju v Štepanjskem naselju povedal sam, so letos volitve. Se strinjam.
Barbara Vodopivec, Štepanjsko naselje, Ljubljana