Po zloglasnem referendumu o ZPPKŽ, ko se nekateri poslužujejo tudi nizkotnih trditev, ne moreš ostati ravnodušen. Spotikajo se ob Hipokratovo prisego (HP) češ, da je zastarela in ni primerna za današnji čas, ter omenjajo Ženevsko deklaracijo (ŽD), ki je bila sprejeta 1948 predvsem kot posledica zločinov nacističnih zdravnikov pred in med 2. svetovno vojno ter nato večkrat spremenjena, nazadnje leta 2017.
V čem sta si obe pravzaprav enaki. Peta prisega HP je, da ne bom nikomur – tudi, ko bi me prosil – zapisal smrtne droge, ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel. ŽD pa v četrti prisegi »vzdrževal bom največje spoštovanje človeškega življenja« in v 12. »niti pod vplivom groženj ne bom dopustil, da se izkoristi moje znanje za kršitev človekovih pravic in svoboščin«. In v zavrnjenem zakonu je poleg drugih nesprejemljivih členov ravno grožnja o nemajhni finančni kazni. Kako so si predlagatelji in zakonodajalci sploh drznili prisiliti zdravnike k PPKŽ, ne da bi slednji s tem soglašali?
Predvsem, kar se tiče zdravniškega dela in etičnih načel, morajo ta voditi vsakega zdravnika tudi takrat, ko je njegovo odločanje kritizirano in zasmehovano, pa tudi če se zdravniki, navajam, »kot pijanci plota« oklepajo neke po njihovem mnenju arhaične HP in (navajam naprej) ne razumejo njene sodobne različice. S HP se zdravnik obveže, da bo dosledno branil etične standarde svojega poklica, ne pa obratno, kot trdi eden od avtorjev. In kaj je obratno? Da jih pač ne bo, ali kako bo hlapec politiki.
Abotna je trditev, navajam, da je paliativna oskrba samo »nateg« in da njim (zdravnikom) »dol visi« dobrobit bolnika. Omenja se celo, navajam, kanček sadistične nagnjenosti zdravnikov in ko neki drugi pisec zdravnike poimenuje z »lažnivimi kljukci«, ker to ustreza njihovim (zdravnikovim) lažem. Nadalje. Medicina si pridržuje pravico do odločanja o tem, koliko kdo trpi, ampak samo, ko ji to ustreza. Kdaj pa medicini ustreza, da kdo trpi? Neumno, žaljivo in do skrajnosti zavržno. Očitno pa so nasprotniki (verjetno predvsem zdravniki) ZPPKŽ, navajam, »omejeni« ljudje. Ali ni to že sovražni govor?
Človek ima pravico končati življenje po lastni presoji. Da, to ni sporno. Sporno pa je namerno s pomočjo drugega predvsem zdravnika.
Večkrat se omenja tako imenovani fenomen »spolzkega klanca« oziroma širjenje indikacij za PPKŽ in nesluteno možnosti zlorab. Kot da nam primeri iz Kanade in od drugod niso zadostno opozorilo, da je namerna, čeprav prostovoljna prekinitev življenja hoja po robu zakonitosti in moralnosti. Ali se iz polpretekle zgodovine in aktualnih dogodkov res nismo nič naučili in bomo sposobni sicer »zakonita« grozodejstva, ki so navadno necivilizacijsko barbarstvo, kar naprej ponavljati?
Nekaj pa moram, in to ne resignirano, ampak z zaskrbljenostjo priznati, da se zastrupljenost naroda samo stopnjuje, kar ne pomeni nič dobrega v prihodnosti in sploh ne bomo nikoli potrebovali nobenega ZPPKŽ.
Marjan Fortuna, Kranj
