Prvič: lokacija AB Vrtojba je zaradi svojih vplivov na ljudi in okolje absolutno neprimerna. Ne more, predvsem pa ne sme biti locirana na obstoječi lokaciji.
Drugič: celoten kompleks AB Vrtojba s poudarkom na proizvodnji asfalta deluje brez potrebne dokumentacije, ki je za takšno proizvodnjo (100 ton/h asfalta) potrebna in najbrž bi morala biti tudi zakonsko predpisana, pa čeprav AB deluje že več časa. Deluje brez gradbenega in uporabnega dovoljenja ter brez okoljevarstvenega dovoljenja. Nikoli in nihče ni za delovanje AB v Vrtojbi zahteval presoje vplivov na okolje, kar je danes nepojmljivo.
Kljub tem nespornim ugotovitvam še zmeraj Vrtojbenci živimo v smradu, prahu, ropotu in s strupenimi rakotvornimi emisijami iz AB. Razočarani smo in kar ne moremo verjeti, da problem, ki ga je zaznala in prepoznala že oblast bivšega sistema (predvidena sanacija do leta 1998) nismo sposobni rešiti v samostojni zeleni Sloveniji. Upali smo in verjeli, da bomo ta problem rešili z današnjo garnituro oblastnikov, domačinov, ki že iz občinskih klopi poznajo ta pereč problem. Pa nič, prav nič. In zakaj?
Tu je naša tretja ugotovitev, ki pa najbrž ni samo naša. Ugotavljamo, da se vse konča in postane nerešljivo pred prepreko oziroma zidom, ki se imenuje kapital. Tu ne pomagajo niti besede zgroženosti kot katastrofa, sramota, ne moreš verjeti itd. Tu se vse ustavi, od politikov, državnih funkcionarjev ter državne uprave z nedotakljivo inšpekcijo na čelu. Mimogrede, iz urada človekovih pravic v vsem tem obdobju ni bilo niti glasu na našo poslano dokumentacijo, tako da se sprašujemo, kje so tu človekove pravice. Od tu dalje ni nikomur mar, ne za zdravje ljudi, ne za onesnaževanje okolja. Inšpekcija vidi rešitev in prepušča odločitev o vlogi za začetek postopka presoje vplivov na okolje samemu upravljalcu AB. Normalno, da tega ne bomo nikoli dočakali, saj je to v pravni državi že vnaprej, na takšni lokaciji, obsojeno na neuspeh. Torej, proizvodnja asfalta (na črno!) gre naprej in kot bi pregovorno rekli, »psi lajajo, karavana gre dalje«.
Povod za to pismo pa je naše dodatno spoznanje. Namreč, pri vsej tej evforiji, ki se okrog nas dogaja s približevanjem otvoritve evropske prestolnice kulture 2025, žalostno ugotavljamo in se bojimo, da je tudi kultura zastala pred zidom, ki ga imenujemo kapital. Kako drugače s strani kulturnikov razumeti neodzivnost, nezaznavnost problema AB sredi Goriške, na pragu same evropske prestolnice kulture. Nobenega ta spomenik onesnaževanja v Vrtojbi ne moti. V vsem tem času nobene pripombe, nobene polemike, nobene besede podpore in doživeli smo celo zavrnitev kulturnikov na naš predlog za skupni sestanek o tej problematiki, in to že leta 2023. Kot izgleda, je AB Vrtojba res pravo ogledalo naše okoljske osveščenosti, naše kulture. Pomislite, kako se počutimo in kaj pri tem mislimo, ko v teh dneh pri predstavljanju programa in približevanju otvoritve Borderless GO-25 iz ust pristojnih (in prav vsi so seznanjeni s problemom AB) slišimo besede kot trajnostno, zeleno, povezovalno, platforma za premislek itd. Ta ugotovitev je za nas še toliko bolj boleča, saj vsi vemo, da kultura ni samo umetnost, glasba, igra itd. posledično pri tem veselje in užitek, ampak in predvsem odnos do sočloveka, odnos do okolja in narave. In na to smo pozabili.
Da ne bo pomote, vsi mi podpiramo projekt Borderless GO-25, se ga veselimo, ponosni smo nanj in sploh nam ni vseeno, kaj se in se bo dogajalo v našem mestu Novi Gorici kot tudi v sosednji Gorici. Posebno pa ni vseeno tistim, ki smo v brigadi pomagali graditi Novo Gorico, to vrtnico sredi prelepega goriškega polja.
Kot prizadeti državljani smo na koncu ostali sami, prisiljeni živeti z AB in njenimi strupenimi emisijami pod našimi okni, vendar trdno odločeni borbo za zaprtje AB Vrtojba nadaljevati po sodni poti (tožba vložena že 21. 8. 2023), v EU (prav je in tudi že čas, da izvejo, kako v naši skupni prestolnici kulture živimo) in na ulici. Zato ob nadaljevanju naših aktivnosti vedite, da smo v to prisiljeni, če hočemo živeti v čistem, zdravem okolju, tako kot nam to zagotavlja naša ustava.
Miloš Nemec, Civilna iniciativa Vrtojba
