V trenutku se je močno zamajal Jankovićev županski stolček in mobiliziral se je levi politični pol kandidatov za njegovo zamenjavo. Osebno menim, da ima iz te kvote še največ možnosti za županjo Ljubljane bivša predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič, saj se zaveda, da za zmago potrebuje tudi desnico. Že v prvi izjavi na POP TV je namreč dejala, te uboge reveže je potrebno pokopati. S tem je mislila na izvensodno pobite Slovence po drugi svetovni vojni in nasprotovanje župana Jankovića, da se jih pokoplje na ljubljanskih Žalah.
Vrhniško pokopališče pri Sv. Pavlu je kot odprta zgodovinska knjiga. Na zahodni strani ob zidu in vhodu na staro pokopališče so tri spominska obeležja žrtev druge svetovne vojne. Levo je napisanih sedem žrtev letalskega napada na železniško postajo leta 1944. Desno je obeležje treh partizanov, ki so bili s strani okupatorja ujeti in na tem mestu tudi ustreljeni.
Na sredini je spominsko obeležje pobitih in pogrešanih žrtev revolucionarnega nasilja. Napisanih je 33 Vrhničanov.
Sem član vseh vrhniških veteranskih društev: Sever, ZVVS in ZB za vrednote NOB. Lansko leto je Vrhnika praznovala 80-letnico osvoboditve. Slavnostna akademija je bila 6. 5. 2026 v večnamenski dvorani Osnovne šole Martina Slomška. Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Pri vhodu je vsakdo dobil ponatis knjižice avtorja domačina, partizana, pisatelja Karla Grabeljška z naslovom Vrhnika in okolica v boju za svobodo.
Čeprav je knjižica izšla že leta 1968, sem jo prvikrat imel v rokah. Delo je posvečeno padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja.
V uvodu avtor piše, da sta ga pri pisanju vodili dve misli, da dogodke iztrga pozabi in da mlademu rodu pokažemo podobo tistih let, ki so bila tako usodna za naš narod … Zanimiv je predzadnji odstavek uvoda, za katerega mislim, da ga Grabeljšek ne bi napisal, če bi vedel, da bo leta 1990 prišlo do večstrankarskega sistema in posledično 10-dnevne vojne, citiram:
»V knjigi tudi ni imen justificirancev, ki so bili na temelju odloka Izvršnega odbora OF – edine oblasti, ki jo je slovensko ljudstvo med vojno priznavalo – zaradi izdajstva in zločinov nad lastnim ljudstvom od partizanov obsojeni na smrt in ubiti. Na področju naše sedanje občine je bilo okrog 35 takih primerov. Partizanskih justifikacij, takrat smo jim rekli likvidacije, se v tej knjigi sploh nisem dotaknil, a ne zato, da bi jih hotel zamolčati, kakor da teh stvari sploh ni bilo. Kakor drugih stvari, ki so se dogajale med vojno, tudi izdajstva ne smemo pozabiti. Iz knjige je razvidno, koliko gorja in žrtev nam je izdajstvo povzročilo, predvsem med civilnim prebivalstvom. Toda imena izdajalcev naj gredo počasi v pozabo. Nekateri izmed justificirancev so imeli otroke, vsi pa sorodnike, ki so danes prav tako delovni in pošteni člani naše socialistične skupnosti kakor drugih. Z objavo imen njihovih očetov, bratov, stricev pa bi morebiti padla senca nanje, to pa ne bi bilo prav.«
Ob tem zapisu v uvodu Grabeljškove knjige Vrhnika in okolica v boju za svobodo se človek vpraša in globoko zamisli, kakšen je bil to odlok OF z dovoljenjem za »ubijanje«. Je bil kje objavljen, s kolikšno večino volje slovenskega ljudstva je bil sprejet? Je vseboval protokol izvršitve, pokop, kdo je ugotovil smrt, je bil izpolnjen mrliški list? Kdo je odločal, kdo je »izdajalec« in kdo je »likvidator«?
Grabeljšek je bil na Vrhniki spoštovana oseba. Je dobitnik dveh Prešernovih nagrad, po njem se na Vrhniki imenuje trg, v knjižnici je dvorana poimenovana po njem, tako da verjamem, da je zapis resničen. Bil je tudi med ustanovnimi člani OF na Vrhniki.
Šele leta 1994, 49 let po končani vojni, so si sorodniki »ubitih« upali prijaviti pogrešane svojce, ki so med vojno in po njej enostavno izginili. Spominski zapis na pokopališču je zame uradno naznanilo o pogrešanih osebah. In tu se vprašam, ali je vrhniška policijska postaja pristopila k iskanju teh pogrešanih oseb, ki so navedene na spominskem obeležju.
Osnovna naloga policista je varovanje življenja ljudi in premoženja. Tudi iskanje pogrešanih oseb, ugotavljanje vzroka izginotja in iskanje storilcev, ki so povzročili njihovo izginotje, je delo policije in tu sprašujem ministra za notranje zadeve g. Francija Matoza, kaj je ugotovljeno glede 33 pogrešanih Vrhničanov.
PS: Upam, da odlok OF ne velja več.
Vid Drašček, Vrhnika