Na letošnji proslavi ob dnevu državnosti junija sta bila namreč slavnostna govornika predsednica republike in predsednik vlade Janez Janša, čeprav je bilo po praksi prejšnjih let sprva predvideno, da bo govornica samo predsednica. Zdaj, pred proslavo ob dnevu suverenosti, pa je njen urad ugodil prošnji kabineta predsednika vlade, da bi bil edini slavnostni govornik samo Janez Janša.
Zanimalo me je, ali predsednice ne skrbi, da se s takšnimi odločitvami njena reprezentativna vloga postopoma umika v ozadje in da predsednik vlade prevzema vse več prostora pri simbolnem predstavljanju države.
Iz Urada predsednice republike sem hitro prejela obsežen odgovor, za katerega sem hvaležna. Pojasnili so mi, da je prvotni dogovor predvideval dva slavnostna govornika ob dnevu suverenosti, vendar je kabinet predsednika vlade pozneje zaprosil, da bi bil edini govornik Janez Janša. Urad je prošnji ugodil, ker je ocenil, da bi bil v primeru nasprotovanja v Koordinacijskem odboru za državne proslave in prireditve najverjetneje preglasovan.
Ob tem je urad priznal, da takšne odločitve prispevajo k zmanjševanju reprezentativne vloge predsednice republike. Pojasnil je tudi, da bi bila morebitna odpoved udeležbe na proslavi napačna, saj so državne proslave namenjene počastitvi države in vseh, ki so prispevali k njeni samostojnosti in suverenosti.
Toda odgovor me ni prepričal. Razumem, da bi bil urad lahko preglasovan, vendar se sprašujem, ali je možnost poraza pri glasovanju zadosten razlog, da predsednica privoli v odločitev, za katero tudi njen urad priznava, da zmanjšuje njeno reprezentativno vlogo. Menim, da je prav v takšnih okoliščinah pomembno vztrajati pri dostojanstvu in simbolnem položaju institucije predsednice republike. Zato sem uradu odgovorila (vsebina odgovora je spodaj), ker menim, da njihov odgovor odpira še več vprašanj.
Razumem, da bi bil urad predsednice v koordinacijskem odboru morda preglasovan. Toda ali ni prav vztrajanje pri dostojanstvu in ustavnem položaju predsednice republike pomembno tudi takrat, ko je izid glasovanja vnaprej negotov? Če se predsednica umakne že zato, ker ocenjuje, da bi lahko bila preglasovana, kakšno sporočilo s tem pošilja o položaju institucije, ki jo predstavlja?
Še posebej me skrbi širši kontekst. Na junijski proslavi ob dnevu državnosti je bil sprva predviden nastop predsednice republike kot edine slavnostne govornice, nato pa je govoril tudi predsednik vlade Janez Janša. Zdaj je kabinet predsednika vlade zahteval, da bi bil na proslavi ob dnevu suverenosti edini govornik predsednik vlade, urad predsednice pa je tej prošnji ugodil.
Posamezna odločitev je morda videti kot protokolarno vprašanje, vendar se ob ponavljanju odpira vprašanje, ali gre za širši vzorec postopnega prevzemanja simbolne in reprezentativne vloge predsednice republike s strani predsednika vlade.
Prav zato me zanima: ali ne bi morala predsednica republike v takšnih okoliščinah toliko odločneje vztrajati pri svoji ustavni in simbolni vlogi, namesto da se ji prostovoljno odpoveduje? Če se institucija, ki jo vodi neposredno izvoljena predsednica republike, ob takšnih posegih vedno znova umakne, kdo bo potem branil njen položaj in avtoriteto?
Polona Jamnik, Bled