Od kočije do stoenke

Delo je po njegovih besedah kljub temu enako kakovostno in pravočasno opravljeno, optimizacijo pa bodo nadaljevali. »Tudi pri sebi,« obljublja. Kako točno je v praksi videti ta samooptimizacija, bi bilo zanimivo izvedeti po ministrovi japonski odpravi, za katero je država za tri letalske vozovnice odštela skoraj 26.000 evrov. Minister kritikom očita, da bi ga najraje videli v stoenki. Bralci se boste zagotovo spomnili, da se je podobno tudi nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ob očitkih zaradi poti na Dunaj spraševala, ali naj se tja morda odpravi s kočijo. Skratka, od kočije do stoenke smo prišli, od posmehovanja establišmentu do uživanja udobja v njegovi prvi vrsti, pa tudi. Očitno se je precej lažje odpovedati zaposlenim kot privilegijem.