1. Odgovornost izraelskega političnega vrha
Na vrhu verige stojijo predsednik vlade Izraela Benjamin Netanjahu, trenutni obrambni minister Yoav Gallant, minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, zunanji minister Israel Katz, člani varnostnega kabineta in vsi prejšnji funkcionarji na teh položajih,ki so od ustanovitve države Izrael načrtovali in izvajali zločine nad Palestinci. Ti posamezniki so načrtovali in odobrili operacije, za katere so vedeli, da bodo prizadele civiliste. Imeli so politično moč, da bi uničevanje ustavili, pa so ga namesto tega legitimirali, razširili ali prikrivali. Ustvarili so okvir, v katerem vojaške in druge strukture sistematično uničujejo civilno prebivalstvo
2. Odgovornost vojaškega poveljstva
Pod njimi je načelnik generalštaba izraelskih obrambnih sil (IDF) Herzi Halevi, poveljniki zračnih in kopenskih sil, direktor vojaške obveščevalne službe Aman, direktor Šin Beta ter vodstva posebnih enot. Ti so načrtovali operacije, določali cilje, odrejali stopnjo sile in nadzirali izvajanje. Ko so bile tarča stanovanjske četrti, ko so bili mladi ljudje ustreljeni kot na strelišču, ko je bila humanitarna pomoč uporabljena kot orožje – to niso bile »napake«. To so bile odločitve poveljnikov, ki so imeli popoln nadzor nad potekom operacij in popoln vpogled v posledice.
Nižje v verigi so poveljniki brigad, bataljonov in terenskih enot ter posamezni vojaki, ki so ukaze pretvarjali v dejanja na terenu. Mednarodno pravo jasno določa, da je izvrševanje nezakonitega ukaza kaznivo, še posebej kadar gre za napade na civiliste.
3. Odgovornost držav, ki so omogočile operacije
Odgovornost nosijo tudi države, ki so omogočale operacije z orožjem, politično zaščito ali blokado preiskav: Združene države Amerike, predsednik Donald Trump, državni sekretar Marco Rubio, obrambni minister Pete Hegseth in vodstva obveščevalnih služb, ki so zagotavljali orožje, logistiko in diplomatsko zaščito v OZN. Združeno kraljestvo: predsednik vlade, zunanji in obrambni minister, ki so odobrili izvoz orožja in politično podprli operacije. Nemčija: kancler Friedrich Merz, ki podpira dejanje Izraela ter prepoveduje svojim državljanom izražanje osnovnih demokratičnih pravic, zunanja ministrica Annalena Baerbock in obrambni minister Boris Pistorius, ki so odobrili dobave orožja kljub opozorilom humanitarnih organizacij. Francija: predsednik republike Emmanuel Macron in zunanji minister, ki sta blokirala pobude za preiskave. Kanada, Avstralija, Nizozemska, Češka, Slovenija in druge države, ki so v različnih obdobjih zagotavljale ali omogočale dobavo orožja ali politično kritje.
Ti posamezniki so s svojimi odločitvami omogočili izvajanje operacij, za katere so vedeli, da pomenijo zločine nad civilisti.
4. Odgovornost mednarodnih organizacij
Obtožnica vključuje tudi institucije, ki so s pasivnostjo ali blokadami omogočile izvajanje genocida nad Palestinci. Varnostni svet OZN, kjer so stalne članice z vetom preprečevale sprejetje resolucij za prekinitev ognja. Evropska unija na čelu z Ursulo von der Leyen, ki je kljub opozorilom o kršitvah humanitarnega prava ohranjala politično podporo Izraelu. Kaja Kallas, ki ves čas podpira zločine Izraela. Nato, generalna sekretarja Stoltenberg in Rutte, ki s politično podporo krepita legitimnost izraelskih operacij. Mednarodne finančne institucije, ki sodelujejo z Izraelom, ne da bi upoštevale humanitarne posledice.
5. Odgovornost slovenskih politikov
Del odgovornosti nosijo tudi slovenski politiki predvsem iz vrst SDS in NSi, ki v javnih nastopih in mednarodnih forumih vztrajno zagovarjajo izraelske operacije, kljub jasnim opozorilom humanitarnih organizacij in pravnih strokovnjakov. Ko politik podpira ravnanje, ki povzroča množično smrt civilistov, prevzame del politične in kazenske odgovornosti za posledice.
6. Odgovornost izraelske politične nacije
Volilno telo, ki brez zadržkov podpira politiko, ki vodi v množično trpljenje civilistov, izvajanje apartheida in genocida, nosi največji del politične odgovornosti. Nič manjša odgovornost pa bremeni judovsko skupnost po vsem svetu,ki podpira zločine nad Palestinci in s tem prevzema nase breme, ki bo zapisano v zgodovini kot eno najhujših zločinov nad človeštvom.
7. Zaključek
Politični vrh je odgovoren za strategijo, ki določa, kaj se bo zgodilo na terenu. Ko je strategija zasnovana tako, da dopušča ali spodbuja zločine nad civilisti, je odgovornost neposredna. Zato je obtožnica ljudstva jasna: odgovorni so politični voditelji, vojaški poveljniki in posamezniki ter državni predstavniki, mednarodne institucije in politične nacije, ki so s svojimi odločitvami, dejanji, podporo ali molkom omogočili dejanja, ki so terjala na deset tisoče življenj, od tega preko 23.000 otrok.
Nürnberg je bil dokaz, da obstaja trenutek, ko se civilizacija postavi pokonci in reče: dovolj. Danes smo znova na tem mestu. Obtožnica ljudstva je vložena. Zgodovina bo presodila, ali bo svet zmogel pogum, da jo izpelje.
Jožef Martini, Ljubljana