Obletnica nas opominja na pomen listine in nas postavlja pred izziv, kako zagotoviti uresničevanje njenih temeljnih pravic v vsakdanjem življenju.
V 25 letih izkušenj v javni službi – od prve izvolitve v občinski svet do dela v nacionalnem uradu in službovanja na evropski ravni – sem živel in dihal demokracijo. Demokracija in temeljne pravice, zapisane v listini, so tesno povezane: demokracija omogoča uveljavljanje vrednot, listina pa jih spreminja v resnične svoboščine, ki jih živimo vsak dan. Listina ščiti svobodo izražanja in obveščanja, pravice državljanov in enakost ter tako omogoča, da se demokracija in temeljne pravice vzajemno krepijo.
Živahen in odprt državljanski prostor je življenjska sila demokracije. To še zlasti velja za uveljavljanje listine: organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic so ključni partnerji za varovanje teh vrednot. Da bi podprli njihovo dragoceno delo, jim moramo omogočiti prostor za dialog, udeležbo in sodelovanje. Vendar je ta prostor zaradi zmanjševanja sredstev, političnega vmešavanja in ustrahovanja v Evropi pod pritiskom. Listina nas opozarja, da zaščita civilne družbe ni izbira – bistveno je zagotoviti, da se njena načela uresničujejo v praksi. EU bo za krepitev demokracije in človekovih pravic v Evropi še naprej odločno zagovarjala odprt državljanski prostor z vsemi razpoložljivimi sredstvi, od političnih pobud do ciljno usmerjenega financiranja. Šele pred kratkim smo predstavili prvo strategijo EU za civilno družbo, s katero želimo uresničiti te težnje.
Podpora civilni družbi je tesno povezana z opolnomočenjem posameznikov. Prednost listine je v tem, da lahko zaščiti in opolnomoči prav vsakogar v EU, vendar to lahko postane resničnost le, če ljudje poznajo svoje pravice in vedo, kako jih uveljavljati. Spodbudno je, da nedavna posebna raziskava Eurobarometer o listini, objavljena ta teden, kaže na vse večjo ozaveščenost: 49 % vprašanih je že slišalo za listino, kar je 6 točk več kot leta 2019 in 10 točk več kot leta 2012. Vendar ozaveščenost ni sama sebi namen. Pomembno je, da državljani razumejo svoje pravice, da jih lahko učinkovito uresničujejo, v primeru kršitev pa znajo uporabiti pravna sredstva.
EU je v zadnjih 25 letih dosegla velik napredek pri varstvu temeljnih pravic. Leta 2009 je listina z lizbonsko pogodbo postala pravno zavezujoča. Čeprav se njena vsebina ni spreminjala, sta se razlaga in izvajanje njenih pravic skozi čas razvijala, s čimer je listina ohranila svojo relevantnost v hitro spreminjajočem se svetu. Listina na primer opredeljuje varstvo osebnih podatkov kot bistveno temeljno pravico, ki posameznikom zagotavlja avtonomijo, dostojanstvo in zasebnost tudi v digitalni dobi. To načelo je dodatno okrepila prelomna splošna uredba o varstvu podatkov, ki določa visoke standarde varstva podatkov v EU.
Listina ni abstraktna, ampak opazno vpliva na vsakdanje življenje. Če na spletišču zavrnete piškotke, je to zato, ker imate pravico do zasebnosti in varstva podatkov. Listina nas varuje tudi pred diskriminacijo. Pravica do dobrega upravljanja zagotavlja, da organi EU ravnajo pošteno, hitro obravnavajo zadeve in navedejo razloge za svoje odločitve. Zaščito uživajo tudi otroci. Listina jim zagotavlja pravico do izobraževanja, zaščito njihovih koristi in pravico do upoštevanja mnenja v stvareh, ki jih zadevajo, v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo.
Listina že 25 let varuje naše pravice ter usmerja zakonodajalce in institucije pri spoštovanju temeljnih svoboščin pri izvajanju prava EU. Te dni, ko praznujemo ta mejnik, ponovno potrjujem svojo zavezanost vrednotam listine.
Delo še ni končano in prizadeval si bom, da se bodo tudi v naslednjih 25 letih in še naprej pravice iz listine v celoti spoštovale, branile in postale resničnost za slehernega posameznika in posameznico v Evropski uniji.
