Da bi pokazala desetino tovrstne skrbi do Palestincev, ki jih njen »prijatelj« Izrael pobija kot ščurke z deratizacijo, na stotine dnevno in v neposrednem svetovnem tv prenosu, malo morgen. Ukrajinci so »naši«, tako kot Izraelci, Palestinci so druga, manjvredna rasa. No, malce me je zaneslo. Se opravičujem. So posamične vlade, kot domača, ki pri tem tudi prednjači kar ji je priznala sama palestinska zunanja ministrica minule dni na obisku v Ljubljani, ki na genocid v Gazi gledajo vendarle drugače, vidno empatično in prizadeto ter kažejo voljo po ukrepanju, a brez pravšnjega poguma, da bi uporabile vse vzvode, ki jih imajo, da do Izraela solidarne ali indiferentne zaveznice prisilijo k ravnanju do obeh kriz z enakimi vatli, na primer veto nad nadaljnjimi sankcijami zoper Rusko federacijo vse dotlej, dokler se enakovredni ukrepi ne sprejmejo in izvedejo tudi proti Izraelu. Morda bi psihotična rusofobija nemškega kanclerja Merza, poljskega premiera Tuska, glavnih dam pri Evropski komisiji Leyen in Kallas, Baltikov ter še koga, ki brez vizije potolčenih, potlačenih in osramočenih Rusov ali vsaj obglavljenega Kremeljskega vladarja ne morejo niti spati, le te prisilila k spremembi odnosa do Gaze in Izraela, odločnemu Trumpovemu pokroviteljstvu nad Netanyahujem navkljub.
Toda vrnimo se k Ukrajini in Evropi, združeni v EU in Natu. Njeni vodilni možje in dame, zagotovo najbolj vplivni, so si izmislili še tretjo, sicer ad hoc organizacijsko-intervencijsko obliko, da bi poenostavili poti njihovega ukrepanja proti Rusiji – »koalicijo voljnih« z odprtim, prostovoljnim članstvom. Misija? Paziti in vplivati na ameriškega predsednika, da v prizadevanjih, vedi koliko iskrenih, za končanje vojne, ne dovoli, da bi iz nje Vladimir Putin izšel kot zmagovalec. Žrtvovali so vse že dogovorjene obveznosti doma in drveli v Washington, skupaj z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, potem, ko se je bil Trump srečal face to face na Aljaski z ruskim kolegom in glede na izjave dane po tem srečanju, se o nečem tudi dogovoril. Ne ve se točno o čem, pa tudi dvomim, da je evropskim prijateljem ameriški predsednik prenesel vse in točno tako kot sta si bila povedala s Putinom, dejstvo je, da je ta staro-celinski politični desant, kot so si ga zamislili Macron, Starner in Merz, da bi Trumpa potegnili k sebi, klavrno propadel. Zelo povedni so izrazi na obrazih udeležencev vrha, še posebej ob poslušanju »profesorja« Trumpa v njegovi ovalni pisarni, on izza svoje katedre, ostali kot pridni učenci postrojeni pred njim. Prizori, ki pričajo kako evro-prvokategorniki še vedno ne vedo, ne znajo, ne razumejo, ne zmorejo dojeti, da so zgrešili vlogo, kalkulacije in odzive na vojno v Ukrajini že od njenega samega začetka in pri tem potegnili v to debakel še vse ostale članice obeh povezav, z nami vred.
In sedaj, ko se Trump pogovarja s Putinom, se še oni silijo zraven. Ves čas vojne so kakršen koli stik z ruskim vladarjem zavračali in popljuvali ter izobčili vsakogar (Orban in Fico) ki je šel k njemu. Bedno!
Kakorkoli že, poiskali so s prihodom v Washington vsaj Trumpov placet k misiji, ki so si jo zadali pri zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini, ko bi enkrat bil sklenjen mir, in pri tem jih ameriški predsednik ni izneveril, razen morda pri želenem sodelovanju tudi ZDA. »To nalogo prepuščam v celoti Evropejcem, ameriških vojakov v Ukrajino ne bom poslal« - je bil jasen Trump.
Pohitel je zagotoviti napotitev svojih sil v Ukrajino, nemški kancler Merz, pri čemer, da si nebi še kdo privoščil iluzije, je sledilo opozorilo in pojasnilo Kremlja: »Nič o varnosti za Ukrajino brez dogovora z nami! Za trajen mir morajo biti odpravljeni osnovni razlogi te vojne. Ne pristanemo na prihod Nata in drugih zahodnih sil v Ukrajino!« Ali so bila ta sporočila tako jasno izpovedana tudi Trumpu ni dano vedeti, ker če so, se je slednji z zavezniki, na svojem predavanju v ovalni pisarni, malce poigral.
Se pa sprašujem in s tem sklenem. Kako to, da državniki evropskih velesil s svojimi obveščevalci, analitiki, svetovalci, strategi in pa predvsem z lastno pametjo ne zmorejo predvideti niti minimalnega scenarija uresničljivega mirovnega dogovora? Da bo Rusija, po avanturi ki si jo je privoščila in jo je tudi veliko stala, zato da bi preprečila vselitev Nata v Ukrajino, privolila sedaj v prihod njenih vojska, četudi z drugačnimi oznakami, k sosedi, bi si lahko domišljal samo idiot ali zavestni provokator, ki si konca vojne ne želi.
Aurelio Juri, Koper
