Na posvetu za prenovo ljubljanske tržnice je gospod Žigon iz Elea iC predstavil projekt MOL za obnovo tržnice. Osnova za projektiranje je študija o specifičnem delovanju tržnice, ta pa ni bila opravljena, saj MOL predlaga dovoz/izvoz v kletno etažo in od tam na vozičkih z dvigali na stojnico, kar je popolnoma nerealno. 80 do 100 prodajalcev/stojnic potrebuje vsaj 25–30 dvigal za transport z dodatnim časom dvojnega prelaganja, časa transporta in prometnega kaosa. Vrhu tega smo ponosni, da nam tržnica nudi svežo hrano, ki ne potrebuje hladilnice. Projekt MOL je nepremišljen in neizvedljiv.
Parkirišča za prodajalce niso potrebna. Vrhu tega ni znan strošek izvedbe garaž. Zaradi izrednih težav gradnje je strokovna ocena 70.000–90.000 EUR za parkirno mesto. Teh stroškov prodajalci, ki plačujejo že drago najemnino stojnic, ne morejo plačati.
»Naj živi tržnica!« S tem se seveda vsi strinjamo. S predvideno gradnjo garaž pod tržnico pa je zelo verjetno, da tržnica, tako zelo pomembna za kupce občane in okoliške prodajalce pridelkov, ne bi preživela predvidenega časa gradnje garaž, prodajalci pa ne bi zmogli povišanja stroškov v »prenovljeni« tržnici. Ta strošek bi morala MOL pred kakršnokoli anketo predstaviti prodajalcem.
Namen in velikost Mahrove hiše z dozidavo ni znana: hotel ali administrativna zgradba MOL? Ta potrebuje parkirišča za zaposlene in za obiskovalce v času, ko deluje tudi tržnica. Obstajajo predpisi o številu parkirnih mest, a so na parkirišča za Mahrovo hišo popolnoma pozabili.
Župan Zoran Janković in podžupan Rok Žnidaršič zatrjujeta, da je pomembna le izvedba posodobitve tržnice, čeprav je za MOL zanimiva le garaža, ki nam jo ponujajo že od leta 2007. Leta 2012 sva s kolegom Petrom Kerševanom poslala MOL predlog izvedbe posodobitve tržnice brez garaž po programu takrat prenovljene tržnice Östermalms Saluhall v središču ekskluzivne mestne četrti v Stockholmu. Predlagala sva še arhitekturni natečaj posodobitve tržnice brez garaž in javno predstavitev najinega predloga. Žal za to ni bilo zanimanja. Na predlog predsednice Nataše Pirc Musar o javni razgrnitvi najinega predloga tržnice brez garaž ministrstvo za kulturo ni odgovorilo.
Kaj se skriva pod tlakom tržnice? Znano je, kaj je pod tlakom tržnice: grobišča ob cerkvi, vse od papeža Klemna IV. (1265–1268) z grobnico družine Wernburger, von der Duer, v samostanu verjetno ob križnem hodniku družin Thurn, Barbo-Waxenstein, Posarelli, Paradeiser, Perizhofen, Lazarini, Gall, Marenyi, Taufferer, Grimšič, Moscon, Liechtenberg, Scherenburg, Apfalterer, Ruessenstein, družina knjigoveza Janeza Weberja in deželnega vicedoma Oktavija Panizola, vse z 280 pokopanimi družinskimi člani (nekatere družine še niso izumrle) in s pokopanimi menihi frančiškani, z umrlimi bolniki špitala ter z drugimi pokopanimi na srednjeveškem glavnem pokopališču v Ljubljani, kar je ta prostor nekdaj bil.
Vrhu tega je klet samostana, kot kaže posnetek arheologov, ohranjena v celoti, z oboki, ki se po nepotrebnem rušijo, s tem se pa odstranjujejo še obstoječi in zasuti celotni srednjeveški kletni prostori. Po projektu MOL se odstrani tudi dvojno obzidje od Kloštrskih vrat in ostanki Vodnega stolpa. Na predstavitev vzhodnega srednjeveškega mestnega obzidja s trdnjavo barbakan s Kloštrskimi mestnimi vrati in-situ s srednjeveškim muzejem pa je župan Janković kljub obljubi leta 2009 popolnoma pozabil.
Način gradnje, kot ga je prikazal gospod Žigon, »od zgoraj navzdol«, poškoduje celotno območje samostana in cerkve Marijinega vnebovzetja z gradnjo zagatnih sten, uniči samostan z konstrukcijo pilotov in s ploščo, pod katero je nemogoče izvesti arheološke raziskave. Z vidika arheološke dediščine, ki jo gospod Žigon ni niti omenil, je projekt MOL popolnoma zgrešen. Kaj o načinu predvidene gradnje pravi Zavod za varstvo kulturne dediščino (ZVKDS), ni znano. Arheološkega načrta izkopavanj nismo videli. Vsekakor pa sta za pravilno izvedbo arheoloških izkopavanj in ovrednotenje na območju tržnice pred gradnjo potrebni vsaj dve leti časa.
V času, ko je MOL vložila dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, se takšne tako zelo grobe napake ne bi smele dogajati.
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
