Že dolgo namreč menim, da bi morali pouk o verstvih uvesti v 9. letniku OŠ. Morali bi ga poučevati religiologi, ki so o verstvih profesionalno poučeni in ne kateheti, ki bi protežirali krščanstvo. Menim, da so devetošolci v OŠ že sposobni kritičnega razmišljanja in bi jim pouk o verstvih zelo pomagal pri kasnejših odločitvah, katero vero bodo sprejeli, če sploh katero. Govorim iz lastnih izkušenj: če sem v nižjih razredih OŠ še nekoliko veroval, sem v 8. razredu OŠ že močno dvomil o pravljicah Svetega pisma. Kmalu sem postal ateist.
Priznam, da sem potreboval mnogo časa, da sem postal prepričan v svojo opredelitev. Mnogo knjig in člankov sem prebral o tej temi in na stotine ur sem razmišljal, da sem se prepričal, da je človek naredil Bogove in ne obratno. Ne samo, da ne verjamem v Bogove, verovanja celo preziram. Ko sem prebiral Biblijo Gustava Doreja iz leta 1986, nisem mogel verjeti, kakšna grozodejstva so opisana v Stari zavezi, in to v knjigi o Bogovih. Tudi si ne znam razložiti zapisa v Lukovem evangeliju na 1129 strani SP iz leta 1992, ko pravi v Prilikah o desetih minah: »Moje sovražnike, ki niso marali, da bi jim zakraljeval, pa pripeljite sem in jih pobijte pred mojimi očmi.« To naj bi rekel Jezus, ki bi naj bil pravičen in usmiljen. Najbolj pa me je prepričala knjiga Richarda Dawkinsa Bog kot zabloda, ki je potrjevala moja spoznanja. Ta pa potrjujejo tudi znanosti, na katere se rad opiram. Tako Hubble kot James Webb nam odstirata vesolje, ki ga še ne poznamo.
Da se mnogi ne zmorejo soočiti z mislijo, da Bogovi ne obstajajo, težko razumem. Ohranjajo vero, ki so jo podedovali od staršev in jo gojijo naprej zaradi spoštovanja do staršev, torej mislijo z glavo staršev in ne s svojo. Imam prijatelja, ki je prebral dobesedno na stotine knjig, ne zmore pa prebrati knjige Bog kot zabloda, kot da bi se bal, da bi ga prepričala v nasprotno od njegovega prepričanja.
Tudi zgodovina nam dokazuje, da so se v imenu ver dogajale zverinske stvari, da so ljudje trpeli in umirali. Pokristjanjevanje, inkvizicija, zažiganje »čarovnic« in še mnogo kaj je omadeževalo krščanstvo, ki pa te greha le delno priznava. Da je bilo v svetu mnogo vojn in so še, se ve, ljudje pa ne vedo, da so bila vzrok za večino vojn verska nasprotja. Že Karl Marx je dejal, da je vera opij za ljudstva. Res je, marsikomu nudi uteho, pa čeravno je ta lažna.
Ugotavljam, da tako kot so skrajneži v dnevni politiki, so tudi med verniki. Na primer, ko mi je umrla žena, mi najbližja soseda, ki je skrajna pravljičarka, ni zmogla izreči sožalja, ker sem po njenem antikrist, kar je res. Mnogi pravljičarji, ki vedo, da sem ateist, so mi izrekali sožalje. Odličen odgovor je pred leti dal Slavoj Žižek na vprašanje, katera morala je po njegovem najboljša: krščanska, socialistična, komunistična, muslimanska … Odgovoril je: »Človeška.« S tem je povedal vse in odgovoril vsem.
Milan Januška, Slovenj Gradec