Krščanstvo je dogmatska religija, drugače od budizma in hinduizma, ki so skupek filozofskih šol in vodil za življenje. V današnjem svetu, ki se naglo razvija in ga je vse težje razumeti, polniti glave otrokom – ker so v dobi, ko so izjemno vodljivi, dojemljivi za ideologijo in dogme – z razlagami, v katere se ne sme dvomiti, pomeni narediti jih poslušne in vodljive. Če jih še prepričamo, da so grešniki tudi zaradi »izvirnega greha«, potem ni druge, kot da se prepustijo »rešitelju«, če se hočejo izogniti kazni. No, tu je neskončna možnost odpustkov, saj ima Cerkev »neizčrpen duhovni zaklad, ki izhaja iz Kristusovih zaslug, njegovega trpljenja in priprošenj Device Marije, iz katerega Cerkev črpa moč za podeljevanje odpustkov«.
Starši, ki si želijo verskega pouka tudi v šoli, ne samo v cerkvi, verjetno želijo, da so njihovi otroci blizu »neskončnega duhovnega zaklada«, predvsem pa tako kot cerkveni možje sklepajo: z veroukom v šoli se lahko vzgoji več vernikov, več vernikov pa pomeni, da je resnica, ki jo zagovarjajo dogme, bolj verjetna.
Majda Koren, Ljubljana