Če pustimo ob strani, kaj si sami mislimo o tem referendumu, je dejstvo, da civilna družba in opozicija ne znata dobro, torej sugestibilno formulirati vprašanj in s tem motivirati volilnih upravičencev.
Vprašanje se v tem prvem primeru glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«
Če pobudniki pričakujejo, da jim bo uspelo prepričati 340.000 volilnih upravičencev, da bodo glasovali proti — in da jih bo obenem več kot onih, ki bodo glasovali za —, potem se morajo zelo optimistično zanašati na to, da bo masi ljudi uspelo dešifrirati birokratsko, suhoparno, neretorično, neslogansko zastavljeno vprašanje in 11. oktobra teči na referendumišče.
Druga stvar, v katero morajo predlagatelji verjeti brez trdnih dokazov, pa je to, da bodo tisti, ki bi se z njimi utegnili strinjati, znali nejasno in dolgočasno vprašanje povezati z mnenjem, da je zakon škodljiv za demokracijo. Na to sicer glasno opozarjajo že zdaj in bodo opozarjali še glasneje. Ni pa nujno, da se bo neodločenih in neodločnih državljanov to prijelo v dovolj velikem številu. Zanesljivo lahko računajo kvečjemu na že prepričane antidesničarje. Teh je sicer veliko, vendar je vprašanje, ali jih bo prišlo glasovat dovolj za zavrnitveni kvorum.
Vir: fokusplus.si