Parkirna mesta so bila, vsaj kaže tako, zgolj krinka za obračun z županom, po mojem, povsem nepotreben in neodgovoren strošek pred krajevnimi volitvami, ki bodo tako ali tako novembra letos. Na povsem legitimno pobudo civilne družbe so se jadrno nalepile še znane osebe mestnih mesij, ki ne zamudijo nobene priložnosti, da bi kandidirali na to ali ono mestno ali republiško funkcijo. Imajo pa zmotno socialno percepcijo o tem, kaj o njih mislijo drugi, zato pa praviloma doživijo dokaj skromno odzivnost volivk in volivcev. Seveda pa jih to ne moti, da se ne bi kar naprej pojavljali v prizadevanjih za razvoj države in mesta. Meni že presedajo.
V življenju sem spoznal 13 županij in županov, ki so dajali svoj pečat temu mestu. Najboljši vtis so name pustili Marjan Rožič, Nuša Kerševan in Zoran Janković. Od prvega ali prve v mestu pričakujem, da so nekakšni poslovodje mesta. Da znajo uskladiti želje z možnostmi, da ne trosijo populizmov, od katerih ni kaj prida pričakovati in so bolj v domeni strankokracij na republiški ravni. Kjer te žejnega prenesejo prek vode. Mene na mestni ravni ne zanimajo globalne teme, uspešnost poslovodij mesta presojam bolj z vidika tega, kar so naredili za dvig kakovosti mojega bivanjskega okolja. Proti sedanjemu ljubljanskemu županu prevladuje prava gonja, tudi medijska. Očitajo mu predolgo županovanje, čeprav je vsakič bil demokratično izvoljen, malopridne malverzacije, ki naj bi jih zagrešil, a nobena od teh še ni bila dokazana, ob tem se spomnim, kaj vse so očitali mariborskemu županu Francu Kanglerju, a so vse obtožbe proti njemu padle. Skratka, o tem naj odločajo za to pristojni organi, ne rumeni tisk, ne ulica in večni kandidati za vse mogoče funkcije.
In zakaj sem dal tak naslov temu pisanju? Že dolgo me ni tako navdušil kakšen novinarski prispevek, kot me je pisanje Dnevnikove novinarke Tatjane Tanackovič (Dnevnik, 13. 7. 2026) z naslovom »Referendum, ki ni premagal Jankovića«. Zame je zgolj takšno, razsodno in skrbno odmerjeno pisanje tisto, kar pričakujem od kreativnega novinarstva, takšno ozaveščanje je tisto, kar potrebujem za razsodno presojo in oceno družbenih pojavov, v tem primeru tudi za oceno delovanja našega župana. Kar sem bral in slišal od doslej naplavljenih kandidatov za ta položaj, me bolj spominja na kup floskul in žaljivega populizma. Upam, da ne bomo nasedli na tovrstne čeri, kot smo že na nedavnih parlamentarnih volitvah.
Josip Meden, Ljubljana