Nasprotniki prenove kopališča Ilirija in vsi drugi dežurni dušebrižniki so namreč ob torkovem močnem nalivu brili norce iz tega, da je s strehe znova drl slap deževnice, ki je dragi žlebovi očitno niso mogli pogoltniti. Pravi turistični delavci in podjetnejši Ljubljančani pa so se že navduševali nad novo poslovno priložnostjo. Obiskovalce bi ob turobnih deževnih dnevih, ko razen posedanja ob prav tako dragih vrčkih piva po mestu nimajo kaj veliko početi, lahko vozili na ogled padajoče vode. Ker v središču tako imenitnega slapa res nima veliko mest na svetu, če sploh katero, bi jim lahko doživetje tudi mastno zaračunali. Slap ob Celovški ima namreč tudi kraškemu terenu slično posebnost, in sicer je presihajoč. Včasih je, po navadi pa ga ni.
Pa tudi ime je že znano: poimenovali so ga Jokajoča Ilirija.