Ko mi Jelka Godec prodaja floskule o krivdi in »svetlih« možnostih sodelovanja opozicije pri vladanju, se mi obrača v želodcu, zraven pa me grabi jeza, ko ji Sajovic ne zna povedat, da je prav njen šef največji udbaš in razdiralec Slovenije. To, kar nam pripravljajo za praznik 35-letnice nastanka države Slovenije, je preprosto farsa, vredna vsakega zaničevanja. Kje so zdaj vsi vrli politiki leve strani, ki so s svojo neenotnostjo in sebičnostjo povzročili to stanje; vase prepričani Prebilič, v Ljubljano zatopljeni Feratović, ostri in samozadovoljni Kordiš? Tudi bivši premier Golob ima velik dolg zaradi nepovezovanja, kot tudi zaradi nekaterih potez, ki so zameglile dobre dosežke njegove vlade. Tukaj moram posebej poudariti njegov molk ob zatajitvi podpore južnoafriški tožbi države Izrael. Dolžan je vsem Slovencem povedati, kje nas drže Izraelci za vrat, da on in nekateri člani vlade niso imeli poguma podpreti tožbe.
In kje so kulturniki, ta narodova bit, da se pripravijo na kulturni boj ali pa – v hudi sili – na kulturni molk? Zdaj so iz lukenj prilezli servilni osebki (zanimivo, izključno moškega spola …) in bomo morali gledati njihove čistunske zmazke, namenjene samo »čistim« Slovencem. Pripadniki »tretjih« držav bivše skupne domovine so že dobili »svoj« zakon, ki jim jemlje pravico volitev na lokalnih volitvah. Naslednji korak je skoraj neizbežen, med seboj bodo začeli obračunavati Dolenjci, Štajerci, Primorci, Gorenjci, že videno in doživeto …
Kot da bi si zaslužili to kazen, nas zdaj tepe še vreme, češ, tako je, kadar ne izkoristiš svoje priložnosti. In zdaj se lahko učimo (na srečo?) od čeških novinarjev in javnosti, kako se brani pravico do javnega obveščanja, od madžarske javnosti, kako se vrže s prestola samodržca, od albanske javnosti, kako se brani nacionalno bogastvo pred pohlepnim kapitalom, in še bi lahko naštevali.
A zdaj smo spet na preizkušnji navadni državljani, ki jih je izvoljena kasta pustila na cedilu. Spet bo morala civilna družba učiti pokvarjene in korumpirane politike, kaj je javni interes in kaj je funkcija poslanca v državnem zboru, da poslanec ne dela za korist stranke (sem pač naiven), ampak za narod, ki ga je volil. Da politiki nimajo namena rešiti osnovnih zahtev ljudstva, kaže ignoranca vladajoče politike do že izglasovanih referendumov, recimo tistega o preferenčnem glasu, pa tistega o prostovoljnem končanju življenja …
V tem letu mineva 90 let od začetka španske državljanske vojne, ogledal sem si dogodek, posvečen tej temi in moram reči, da mi je vrnil vsaj malo optimizma, da Slovenci ne bomo dopustili primitivnim politikantom v Sloveniji in Evropi, da se ponovi leto 1936 in nato velika vojna. Zbor Pinko Tomažič je zato svetla iskra, ki prenaša najmočnejše sporočilo vsakega upora proti fašizmom vseh vrst: »No pasaran!«
Srečo Knafelc, Krvava Peč