Resnici na ljubo, v tem silnem boju proti zavržnim praksam ni ostala čisto sama. Borci proti korupciji in vsakršnim svinjarijam so pri čiščenju štale dobili obilno, menda brezpogojno pomoč in podporo političnega hermafrodita, stranke, ki ni ne tič ne miš in je, kot sama pravi, opozicijska stranka, ki poziciji, v imenu edine in vseobsegajoče resnice, ki jo ima v lasti in posesti samo Resni.ca sama, nudi vso potrebno podporo.
Ta stranka, ki je po svoji lastni volji obtičala v političnih vicah in je, taka, kot je in tam, kjer je, sama postala še najboljši politični vic, sestavljen, po mnenju nekega drugega politika iz »samih lopovov«, vse bolj in vsak dan dokazuje, kako čudna, skrivnostna in običajnemu, razmišljajočemu človeku nedoumljiva so lahko pota Gospodova in kako resničen je rek, ki pravi, da je v politiki vse mogoče in hkrati nič ni tako, kot se zdi, da je ali bi moralo biti.
Kakor koli čudno in nenavadno izgleda to zavezništvo, ki ga je bojda rodila ljudska volja, nekaj božje previdnosti, dobra mera politične premetenosti v stilu in maniri slovitega Machiavellija in, ne pozabimo, tudi ali predvsem pomoč dobrih prijateljev, – jih velja v tem boju podpreti. Samo želimo si lahko, da jim bo uspelo in bodo škodljivce in zajedavce vseh sort, barv in prepričanj izbezati iz njihovih lukenj in jih poslali tja, kjer jim je mesto. Konec koncev, če dobro premislimo, gre menda za profesionalce, od katerih, zaradi njihovih nespornih referenc, lahko z veliko gotovostjo pričakujemo, če je le kaj zrna med plevi v zgoraj citiranih mnenjih, da imamo opravka s preizkušenimi strokovnjaki za lopovščine na številnih področjih. Kdo ve bolje, kako razmišlja lopov kot lopov sam, in kdo zna bolje lopovu stopiti na prste in mu preprečiti lopovščine kot lopov z večletno prakso? Odgovor je jasen in en sam: klin s klinom izbija.
Seveda so izzivi po bitki za še zadnje ostanke nekoč bogatega lovišča veliki. O tem ne gre dvomiti. Še večja pa je skušnjava, ki je vrle borce za dostojnost in pravičnost doletela z močjo, ki so jo dobili. Na eni strani imamo obljube o čiščenju greznice in zla, ki ga povzroča korupcija, na drugi strani pa, saj vemo, kako šibka je človeška narava, jih (prei)skuša še Mefisto, skušnjavec, ki jih vabi in izziva, da si tudi oni, še enkrat, morda celo zadnjič, namočijo prste v marmeladi.
Odločitev, ki povzroča glavobol, ni ravno lahka. Poker, ki so se ga odločili igrati, zna biti hudo naporen in nevaren: na eni strani je v igri dobro ime, ugled in, ob morebitni dolgotrajni naklonjenosti volivcev tudi večja moč in oblast, na drugi pa marmelada in tisti, ki to znajo s pridom izkoristiti. Zato se pameten človek te igre loti s prijatelji in zavezniki, ki jim zaupa in si delijo iste in enake vrednote. Za uspeh je treba znati izbrati. In ta koalicija s priskledniki, to interesno združenje, ki spominja na organiziran kriminal, to zna. Izbirati in izbrati. Prijatelje s tehnologijo, znanjem in orodji za uničevanje vsega in vseh, ki jim stojijo na poti. In izbrali so. Izbrali so prijatelje in tehnologijo.
Izbrali so v našem imenu in izbrali namesto nas. V črno zavito kocko.
Za čuda in v nasprotju z zdravo logiko izbira niti ni bila težka. Niti malo. Krščanske vrednote, tako pravijo, so jih vodile pri izbiri. Večno veljavne vrednote in zapovedi, ki jih je bojda sam Bog zapisal v kamen in jih preko gorečega grma razglasil svetu.
Vrednote, ki jih po mnenju nekega ministra, ki se dobro spozna na vohunjenje in ovaduštvo, delijo s svojimi prijatelji iz krajev, kjer so, tako miti in legende, morda celo zgodovina sama tako pravi, že njihovi predniki uspešno uničevali škodljivce, ki so se jim znašli na poti in jih, v poduk drugim, pribili na križ.
V resnici je bila izbira v vseh pogledih vrhunska. S čudežno kocko in tehnologijo, skrito v njej, škodljivcev ni več treba pribi(ja)ti na križ. To delo, ne glede na dejstva, zdaj opravi kocka. Javno mnenje, ustvarjeno v kocki in s pomočjo kocke, dokazano, to delo opravi hitreje, temeljiteje in bolj učinkovito kot kateri koli žebelj na križu ali krsti. Javno mnenje iz kocke škodljivce in njihove prijatelje praviloma kastrira za zmeraj.
Kot vsaka stvar na tem božjem svetu ima tudi »fabriciranje«, umetno ustvarjanje javnega mnenja, v kocki ali kjer koli drugje, svoje pomanjkljivosti. Ne učinkuje na tiste, ki se na resnico, okoliščine in dejstva preprosto požvižgajo, ne vpliva na vernike ene same resnice in na vse tiste, ki jih Resnica bolj zabava kot jezi in skrbi.
Čas bo pokazal ali je bila črna kocka čudežno zdravilo za našo bolno in predvsem s politično korupcijo prestreljeno družbo premišljena in modra izbira ali zgolj oportunistična, koristna odločitev za koalicijo in nanjo prisesane pijavke.
Tudi račun bo še prišel, prej ali slej. Kolikšen in kakšen, še ne bomo kmalu izvedeli. Obresti pa novim prijateljem tako in tako že plačujemo. Izguba verodostojnosti in sramota, ki nas je že doletela in ni le sramota vladajoče tolpe, ampak sramota vseh nas, bo najbrž še najmanjši problem.
Valjar pa melje in melje. Brezkompromisno. Kljub temu, da nas je »jebeno več«, kot pravi znani kolumnist.
Emil Brence, Bled