Naj naštejem naj-dosežke po vrsti:
– vrsta čakajočih na vstop se je vila od zvezde na sredini trga do spravnega objekta in nazaj k vhodu sredi ograjenega polja kot – nehoten? – spomin na čase pomanjkanja. Bi bilo dvakratno ali trikratno število biljeterjev prehud napor za organizatorja?
– postavitev stebrov z ozvočenjem neposredno pred oba zaslona z odrsko sliko je bilo, kot da je bil nekdo prepričan, da je za opero dovolj, da jo slišiš;
– simfonični orkester pod milim nebom pred sicer pokritim odrom je – brez zamere – neumnost ali skrajna lahkomiselnost. Kot da je občutljivost instrumentov na vlago, ki bi terjala streho zanje, strogo varovana državna skrivnost. Da ne omenjam možnosti v času šotorov in drugih montažnih rešitev, s čimer bi navsezadnje tudi obiskovalcem in prireditvi v celoti lahko priskrbeli streho nad glavo za vsako vreme;
– pika na i: sanitarije v podzemni garaži se zapirajo ob 23. uri, prireditev gor ali dol. Najbližje so po izjavi tamkajšnjega varnostnika na Tromostovju. Srce parajoča skrb za dobro počutje in zadovoljstvo nasankanih obiskovalcev.
Po vsem tem se vprašaš, ali ni bilo opazno nelagodje obeh govornikov pred začetkom predstave morda znak slabe vesti, ne pa posledica nesrečnega izbora?
Lado Planko, Velenje