Tako kot že večkrat doslej, sta se 23. 6. 2026 predsednik vlade Janez Janša in predsednica republike Nataša Pirc Musar udeležila katoliške maše za domovino. Tokrat družno, saj sta se v ljubljanski stolnici drug ob drugem v prvi vrsti in v molitveno držo sklenjenima rokama udeležila katoliškega obreda svete maše v organizaciji Slovenske škofovske konference. Maše, ki je bojda organizirana in izvedena v čast domovini, v resnici pa predvsem kot propagandistični izraz želje, da bi se Katoliška cerkev v družbi najvišjih državnih predstavnikov pokazala in uveljavila kot relevanten in pomemben družbeno-politični akter.
Če je cerkvena želja po oblasti in družbenem vplivu že zgodovinsko večkrat izpričana in dokazana, pa je povsem nerazumljivo in deplasirano, da pri propagandističnem obredju svete maše za domovino družno sodelujeta najvišja predstavnika slovenske oblasti. To kaže na njuno popolno nerazumevanje, predvsem pa nespoštovanje 7. člena ustave RS, ki v prvem odstavku decidirano govori o ločenosti države in verskih skupnosti. Da mi ne bi kdo slučajno podtikal, da ne spoštujem ali celo odrekam z ustavo zajamčeno versko svobodo in verske pravice predsednici republike, predsedniku vlade ter ostalim prisotnim predstavnikom oblasti, naj povem, da so se katoliškega obreda svete maše omenjeni udeležili v svojih formalnih funkcijah predstavnikov države, na pa kot privatne osebe. In to je seveda nadvse sporno, neprimerno in nesprejemljivo. S tem so kot predstavniki oblasti simbolno in dejansko pokazali popolno nespoštovanje temeljnega načela ločenosti države in verskih skupnosti, predvsem načela nevtralnosti države in prepovedi istovetenja s katerokoli od verskih skupnosti – država in njeni predstavniki morajo biti v svojih državnih funkcijah in aktivnostih popolnoma svetovnonazorsko in versko nevtralni. Pri tem velja prepoved tako dejanskega kot tudi simbolnega istovetenja države s katerokoli versko skupnostjo.
Udeležbe najvišjih predstavnikov države na katoliških mašah za domovino pa niso edine kršitve ustavnega načela ločenosti države in verskih skupnosti. Sem spadajo tudi slovesna odprtja javnih šolskih in drugih državnih ter občinskih prostorov, v katera se v zadnjih letih redno vpletajo in vključujejo tudi katoliške posvetitve omenjenih objektov, kar pomeni še eno eklatantno in nesprejemljivo kršitev že večkrat omenjenega ustavnega načela. So pa še druge kršitve, ki jih na tem mestu zaradi omejenega prostora ne omenjam. Na te in tudi druge kršitve ustavnega načela ločenosti države in verskih skupnosti številni državljani in civilnodružbene organizacije že leta ali celo desetletja opozarjamo. Ob tem naj omenim, da smo v času samostojne države že imeli predsednike države in vlad, ki pa so zmogli upoštevati in spoštovati ustavo kot najvišji pravni akt države in se kot predstavniki države niso udeleževali cerkvenih obredov. Ker to že zadnjih nekaj mandatov ni več praksa, je očitno napočil čas, da naposled le sprejmemo zakonodajo, ki bo onemogočila to samovoljno nespoštovanje in kršenje ustave.
Za začetek predlagam in pozivam državni zbor RS in poslance, da sprejmejo ustrezno zakonodajo (npr. zakon o državnem protokolu), s katerim bi bilo izrecno prepovedano, da bi predstavniki države kršili 7. člen ustave RS z udeležbo na cerkvenih obredih katere koli verske skupnosti. Morda kdo poreče, da se to ob številnih eklatantnih kršitvah ustave in drugih pravnih predpisov, ki smo jim priče v komaj začetem četrtem mandatu Janševe vlade in sklicu aktualnega parlamenta, zdi naivno ali celo nemogoče, pa je kljub temu vsekakor vredno in potrebno poskusiti. Če zakonodajno-pravna služba državnega zbora in strokovne službe na posameznih ministrstvih tega niso sposobne, smo jim ustrezne zakonodajne predloge pripravljeni ponuditi državljani, ki že vrsto let opozarjamo na opisane nesprejemljive ustavne in ostale zakonodajne kršitve in prakse.
Naj ob koncu pisma v spodbudo odločevalcem, ki bi morali omenjeno zakonsko materijo že zdavnaj sprejeti, uveljaviti in kot civilizacijsko vrednoto tudi ponotranjiti, zapišem znani rek: »Kjer je volja, tam je pot!« Seveda tudi v aktualni politični realnosti ni volje, zato predstavniki oblasti, tako kot oni pred njimi, blodijo, ne da bi videli, kaj šele našli pot. In še naprej brez sramu in slabe vesti kršijo temelje ustavnosti.
Branko Žlof, Maribor