Kot berem, se je žrtev, Armin Đutović, pred obravnavo policije obnašal za moje razumevanje skrajno neprimerno: najprej je razmetal stole na terasi lokala, zapustil lokal, se vrnil ter udaril in poškodoval nizozemskega državljana. Kot državljan povsem upravičeno pričakujem pomoč policije v primeru takega divjanja na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer se tudi sam občasno znajdem. In potem berem, da se mora policist zagovarjati, ker je po službeni dolžnosti ravnal razmeram primerno!? Že zdavnaj bi morali v maši demokraciji biti bolj realistični in bi morali podpreti ravnanje policije, ne pa da kar naprej berem, da se jih namesto zahvale še po sodiščih vlači. Ja, je mar vloga policije v naši državi, da dela s skrajno pazljivostjo z barabini vseh vrst (kaj, če so tako politiko narekovali raznorazni barabini z večjimi družbenimi pooblastili, se mi vsiljuje) oni pa lahko celo streljajo (zadnji primer na gorenjski cesti!)? Joj, kakšno bi zganjali salonski uradniki, če bi policist odločno ukrepal!
Skušam se vživeti v »obravnavanega policista«, ki mora umiriti, obvladati zdivjanega obsedenca ter tako preprečiti nadaljnje ogrožanje nesojenih žrtev, ki se slučajno znajdejo v njegovi bližini?! Kot se je zgodilo Nizozemcu. In z gotovostjo lahko sklepamo, da se podivjani ne bi umiril, če poklicani ne bi ukrepal/i. In zdaj se razni skrbniki za red(?) po dogodku spravijo na poklicanega za ukrepanje, ker se mu je ponesrečilo umirjanje divjaka!? Ja, kako bi pa vi ravnali, če bi vam uspelo zdivjanca spraviti na tla in ga tako zadržati? Kajti strah pred ponovnim napadom nekontrolirane osebe je v visokem odstotku realen.
S tem »vsak ima pravico« smo krepko zgrešili in oblatili to našo demokracijo. Jo, kot vidimo in vsakodnevno doživljamo, krepko onesposobili! Tudi policijo.
Herman Graber, Ljubljana