Izvoljeni predsednik DZ Zoran Stevanović je notarsko overjeni zapis o nesodelovanju z Janezom Janšo mirno pozabil z otročjimi in neodgovornimi pojasnili. Se bojim, da bo kot predsednik parlamenta pozabil tudi na svoj podpis o spoštovanju ustave in zakonov.
Očitno pa so »pozabili« svoje obveznosti tudi nekateri poslanci na tajnih volitvah za predsednika DZ, ko so označevali volilne listke in tako dokazovali svojo pripadnost strankarskemu glasovanju. Pripadnost tujim tajnim službam ali lastnim strankam kaže res na »neodvisnost« in »spoštovanje ustave« ter na poslansko etiko in moralo. No, to slednje lahko tudi mi kar pozabimo.
Sicer pa, kdo jim pa kaj more? Teden dni na naslovnicah in potem štiri leta, ali pa 35 let uživanja. Vse v »imenu ljudstva«. Izjeme, kot so na primer Mojca Šetinc Pašek, ki se ji ni uspelo prebiti v parlament, ali pa mag. Miroslav Gregorič in podobni pa bodo ostali v spominu kot načelni, pokončni in pogumni.
Govoričenje o »pravni državi« se začne in konča pri najvišjih predstavnikih oblasti in nadaljuje pri neodvisnih državnih institucijah, ki bi jih mnogi radi ukinili, ali pa jim vsaj spremenili oziroma zmanjšali pomen. Težko je pričakovati, da bi kakršne koli posledice doletele tiste odgovorne, ki so politizirali policijo, verjetno tudi vojsko, zdravstvo, tožilstvo in pa še koga. Nikakor ne vse ter vsakogar v navedenih in drugih strukturah. A vseeno dovolj, da se politiki pojavljajo v kakšnem operativnem centru, v spornih nadzorih nad policijo in celo poimenski izdaji celotne slovenske policije, v kakšnih zdravniških stavkah, ali šolsko propagandnih spotih, pri kakšni maši za domovino itd. pa se jim praktično ni zgodilo nič.
Tako kot v vojni ne zmagujejo pamet, pravičnost in sočutje, temveč moč in nasilje, tako tudi na oziroma, bolje rečeno, pred ter po volitvah očitno zmagujejo osebni in strankarski interesi posameznikov, ki so si za talce vzeli vse nas in nam ugrabili državo. Sedaj pa sanjajo o nekakšni »drugi republiki« in gradijo »vzporedno državo« – seveda le zase ter z goljufanjem in avtokratskimi potezami korak za korakom dosegajo svoje cilje.
Nekateri ustavni pravniki se čudijo stanju in razmeram ter ugotavljajo, da so se »zmotili« v presojah situacije ter ravnanjih politikov. A vendar »privatizacija« države, položajev in enostavno nedopustnih potez ni od včeraj. In ne gre le posamezne ekscese, temveč za miselnost ter ravnanja, ki se mnogim zdijo »normalna«. Skratka, poklicno politično goljufanje postaja etično sprejemljivo. Tudi to kaže na degeneriranost političnega sistema, ki je stanje ter »razumevanje« demokracije privedel do absurda.
In vendar se zdi, da za vse skupaj niso krivi oziroma odgovorni le nekompetentni izvoljenci na različnih oblastnih položajih, temveč tudi marsikatera določba v predpisih. Tudi spregled ali podpora v medijih, toleranca do tujih vmešavanj – političnih, obveščevalnih, finančnih, tudi verskih in še kakšnih.
Pa tudi mi državljani nosimo svoj del odgovornosti zaradi spregleda vseh negativnosti, vključno celo s kaznivimi dejanji. Vedno volimo tudi tiste, ki si ne zaslužijo imena »naši skupni predstavniki« ter še manj spoštovanja. In zopet moramo čakati dolga štiri leta na možnost izboljšav. Res dober sistem!
Miloš Šonc, Grosuplje