Nekdanji predsednik države, dobri poznavalec mednarodnega prava (pa tudi njen podpornik pri predsedniški kampanji) dr. Danilo Türk, je že kar nekaj časa razlagal, da gre za genocid, da genocid ni samo ubijanje in pohabljanje, temveč zlasti onemogočanje humanitarne pomoči, da politika vlade Benjamina Netanjahuja temelji na biblijskem ekstremizmu in judovskem verskem fanatizmu, Nataša Pirc Musar pa – kljub temu, da se je označila za pogumno – si besede genocid do zdaj ni upala imenovati s pravim imenom. Čakala je, da bo mednarodno kazensko sodišče (prepozno) dalo svojo oceno. (Zato sem pred dobrim letom zapisala: Je to res človekoljubje, ki bi mu rada pripadala, ali, blago rečeno, protokolarno samozaščitno sprenevedanje? In nobena tolažba ni, da bi kdo drug na njenem mestu ravnal enako ali slabše.)
Končno se je opogumila, sem si mislila, čeprav je to povzročil nenaden preblisk, a na prijateljevo vprašanje nisem odgovorila. Vseeno ji dajem vse priznanje že za to, da genocida ni nikoli zanikala. Si predstavljate, da bi bil zdaj naš predsednik njegov zanikovalec Anže Logar ali Borut Pahor? Ali pa, da bi nam vladala SDS s svojo nehumanostjo in z Janšo ter z izraelsko zastavo na čelu? Zanje ni pomembno, če predstavljajo 70 % žrtev ženske in otroci, da bolnišnic ni več, da hrane ni več, da Izraelci polnijo z betonom vodne vire, da porušena Gaza ne omogoča osnovnih pogojev za bivanje … Seveda, za vse to je odgovoren Hamas, kajne, Janša? In kajne, Pahor? Sprevrženo.
Ne, Borut Pahor me s svojimi izjavami ni nič presenetil. 32 let je preživel na političnem prizorišču, domačem in tujem, in v bistvu je ves čas skrbel, bolj kot za ljudi, za svojo promocijo, in to počne še zdaj. Za to moraš svojo narcisoidnost zapakirati v prijazen, dobrohoten nasmešek, govoričiti same puhlice, izbirati in se udinjati primernim »sponzorjem« ne glede na ceno in škodo za državo ter državljane. Predpogoj za vse to pa je, da nimaš hrbtenice.
Počasi res padajo maske, a številni žal tega ne bodo opazili. Ali pa prepozno.
Polona Jamnik, Bled