Pismo je »namenjeno postnemu času ter poglobitvi vere, spreobrnjenju srca in razločevanju poti, po kateri nas vodi bog«. Seveda pa bogoslužje ni ostalo le pri tem. Slišali smo predvolilna navodila, kako naj katoličan ravna pri odločanju, saj »volitve v državni zbor niso samo tehnični ali politični dogodek, temveč dejanje odgovornosti«, da se kot katoličani zrelo in odgovorno odločajo o prihodnosti družbe. Pri teh odločitvah so seveda v ospredju vrednote, ki izhajajo iz krščanskega razumevanja človeka, s poudarkom na temeljnih etičnih merilih, kjer so bili med drugim omenjeni pomoč pri končanju življenja, prekinitev nosečnosti, pokop žrtev povojnih pobojev, spoštovanje verske svobode …
Nič ni narobe, dokler ta navodila ostajajo znotraj Cerkve in med verniki. Drugače pa se ta neposredna volilna agitacija sliši na javni, nacionalni televiziji, v elitnem, nedeljskem dopoldanskem terminu in v času volilne kampanje. Nedeljska sveta maša na RTV Slovenija ni le verski obred, je javni medijski dogodek na nacionalni televiziji, ki ga financiramo vsi davkoplačevalci. V času volilne kampanje bi moralo veljati za ta prostor enako načelo kot za vsak drug politično relevanten medijski nastop. Nobena izmed strank, ki kandidirajo na prihodnjih volitvah, ne razpolaga s primerljivim dostopom do nacionalne televizije. Nobena politična stranka nima možnosti, da v udarnem nedeljskem dopoldanskem terminu brezplačno, neposredno in brez pravice do odgovora nagovori svoje volivce in jih vsebinsko usmerja pri glasovanju. Prav ta namen pa je imela vsebina prebranega škofovskega pisma. Ni pomembno, katero politično opcijo tak poziv podpira, ali se z vrednotami, ki jih zagovarja, strinjamo ali ne. Pomembno je, da nacionalna televizija ne sme biti platforma za neenakopravno volilno propagando, ne glede na to, ali je ta zavita v liturgično obliko ali ne.
Zato predlagam: da vodstvo RTV Slovenija pojasni, na kakšni pravni in uredniški podlagi dopušča izvedbo takega verskega programa, ki je izrazito predvolilni, ter naj v prihodnje zagotovi, da se javni medijski prostor ne zlorablja za strankarsko ali versko agitacijo v katerikoli obliki; da se preuči, ali je prišlo do kršitve zakona o medijih in pravil o enakopravnem dostopu do medijev v volilni kampanji; da Državna volilna komisija zavzame jasno stališče o dopustnosti tovrstnih vsebin v javnem medijskem prostoru; in da Slovenska škofovska konferenca premisli o primernosti tovrstnih nastopov in razmeji pastoralno poslanstvo od neposrednega vmešavanja v volilni proces in odločanje, ko gre za javno nastopanje.
Spoštujem pravico Cerkve do lastnega nauka in do nagovarjanja vernikov. Ta pravica pa ima svoje meje tam, kjer se zasebni ali institucionalni interes prelevi v neenakopravno politično kampanjo v javnem mediju, saj zahtevajo demokratične volitve v teh medijih enakopraven dostop vseh zainteresiranih.
V nasprotnem primeru se bojim, da bomo še po treh nedeljah TV bogoslužja po 23. marcu le še molili »dragi bratje in sestre« …
Jadranka Šturm Kocjan, Koper