Pri nekaterih je karizma kot osebnostna lastnost pač bolj izrazita, drugi, pri katerih ni toliko, pa se lahko odločijo, ali bodo investirali čas v to, da se karizmatičnosti naučijo. Sami ali s pomočjo drugih lahko postanemo bolj odzivni na neverbalno komunikacijo, se naučimo asertivnosti in javnega nastopanja, vljudnosti in drugih veščin, ki posameznikom dajejo očarljiv karakter.
Še nikoli o karizmi nisem razmišljal več kot med trenutno kampanjo za županske volitve v Ljubljani. Poleg glavnega tekmeca in trenutnega župana, Zorana Jankovića, je v tekmo vstopilo še štirinajst drugih kandidatov. Medtem ko se Jankoviću zdi, da mu kakšne bolj konkretne kampanje ni treba delati – predvidevam, da želi, naj ga javnost oceni na podlagi zadnjih dvajsetih let – je njegov glavni tekmec na podlagi anket, Luka Mesec, ubral drugačno pot.
Tiste, ki politiko v ZDA spremljamo podrobno, nas Mesečeva komunikacija z volivci močno spominja na kampanjo progresivnega newyorškega župana Zohrana Mamdanija. Pristop slednjega je slovel po treh rečeh: 1. osredotočenju na problem cenovne dostopnosti življenja v mestu, 2. viralnih intervjujih na socialnih omrežjih v stilu kandidata, ki se je na ulicah pogovarjal z meščani o problemih v soseskah, in 3. celoviti grafični podobi, ki je ponotranjila newyorško kulturo in življenje. Ampak to ni vse, kar ga je delalo uspešnega.
Tudi tisti, ki Mamdaniju politično stojijo nasproti, na primer predsednik ZDA Donald Trump, težko zanikajo njegov šarm. Mamdani je svoje ideje podajal s svojim nenehno širokim nasmehom in konsistentno prezenco na terenu, s katero je privabil več kot 100.000 prostovoljcev. Kljub temu, da ni bil rojen v New Yorku, je tam odraščal in temeljito pozna karakter in izzive mesta. Član Demokratičnih socialistov Amerike je zaslovel s programom, ki je nagovarjal delavski razred z obljubami o hitrih in zastonj avtobusnih prevozih ter cenejših živilskih trgovinah v lasti mesta. Mesec, ki je bil rojen v Kranju in odraščal v Železnikih, s svojimi obljubami ni daleč od Mamdanija, ko s sicer celovito, a zgodbeno nedohranjeno vizualno kampanjo obljublja hitre avtobuse in brezplačen vrtec.
Newyorčan je na začetku veljal za nekoga, ki ima malo možnosti za zmago, sploh v primerjavi s tekmeci iz demokratskega establišmenta. Predhodni župan, Eric Adams, je bil med svojim mandatom večkrat deležen sumov korupcije. Nekdanji guverner in centrist Andrew Cuomo, ki je imel podporo strankarskih velikanov, kot je Bill Clinton, je doživel poraz, tudi zaradi svojih grehov iz prejšnje funkcije, vključno z obtožbami spolnega nasilja. V Ljubljani je Janković, ki je bil na sodišču zaradi sumov korupcije nemalokrat, v mnogih pogledih kandidat leve sredine, Mesec pa je programsko bolj progresiven. Kljub pretekli navezi z Jankovićem je Gibanje Svoboda v tekmo poslalo svojega kandidata, Klemna Boštjančiča, čigar volivci znajo svoj glas v morebitnem drugem krogu dati Jankoviću.
Kljub temu, da se Mesec s pristopom morda res zgleduje po Newyorčanu, bi si lagali, če bi trdili, da ima dovolj karizme, da bi postal ljudski ljubljenec. Mescu ni uspelo zgraditi navdušenja v javnosti, vsaj ne takšnega, ki bi ga lahko primerjali s tistim čez lužo, kljub poskusom grajenja kampanje od spodaj navzgor, s prostovoljci. Sokoordinator Levice skuša na način kot Mamdani pristopiti k javnosti z intervjuji na ulici, a to počne z občutkom sramežljivosti in brez skokovite samozavesti, ki je potrebna za navdušenje volivcev. V enem izmed prvih posnetkov kampanje mimoidočo z nerodnim nasmehom vpraša, ali pogovor lahko posnameta, spet v drugem pa z monotono retoriko in teoretskim pristopom predava o stanovanjski problematiki pred stanovanjskim kompleksom Schellenburg.
Kljub temu, da ankete napovedujejo tekmovalno bitko med Jankovićem in Mescem v potencialnem drugem krogu, je jasno, da trenutni župan še vedno uživa veliko podporo. Četudi Ljubljana potrebuje spremembe in se nedvomno spoprijema s težavami, kot je stanovanjska kriza, se je treba vprašati, ali so ideje dovolj, ko manjka konkretnega gibanja, ki bi netilo zagretost in aktivne razprave o težavah v mestu.
Medtem ko je v svetovnem središču kapitala demokratični socialist zmagal prepričljivo, se Mesec v mestu, ki je zgodovinsko naklonjeno Levici, muči, da bi zgradil večjo podporo. Ne trdim, da bi moral vsak politik biti neskončno magnetičen in očarljiv. A za korenito spremembo v prestolnici države je potreben karakter, ki navdušuje množice. Tega se lahko naučimo kot katerokoli drugo veščino, samo če naš ego ni prevelik.
Juš Tavčar, Ljubljana