V politiki pa je nasprotno. Še vedno ostajamo podrejeni glavni svetovni barabi in morilcu, njegovemu »izvrševalcu umazanih nalog« za Evropo, in samo oni naj bi zagotavljali našo »varnost« v dvoličnem, amoralnem »trumpovskem« NATO paktu. Če povem lepše: menda nam je jasno, da (več) ne gre za obrambno zvezo, temveč za napadalno formacijo. ZDA so si jo podredile, ne samo politično in vojaško, ampak tudi ekonomsko, finančno, ideološko, kulturno … Vladajoči pa si ne upajo ali premalo upajo biti moralni in načelni, da bi ji obrnili hrbet. Bojijo se, da bi nas to predrago stalo. Enako menda misli, poleg naših odgovornih politikov, obramboslovcev … in gostov četrtkovega omizja na nacionalki, tri četrtine državljanov – vir so nekakšne ankete – in to kljub resnim argumentom proti. In vsi »natoljubci« zdaj gotovo nazdravljajo, ker jeseni ne bo referenduma o izstopu.
»Vlada Republike Slovenije pod vodstvom predsednika vlade dr. Roberta Goloba se je od začetka vojne v Gazi dosledno in odločno zavzemala za takojšnjo prekinitev ognja, izpustitev talcev, takojšen dostop do humanitarne pomoči ter za vzpostavitev trajne rešitve konflikta v obliki dveh držav – Izraela in Palestine,« pišejo na zunanjem ministrstvu in naštevajo cel kup svojih aktivnosti. V podrejenosti EU in Natu pa so to bolj dobri nameni, obljube in čakanje. Čakajo na »pravi« trenutek, čakajo na kakšno drugo državo, čakajo, da bo EU enotna, vsak trenutek pa Palestince pobijajo kot živali.
Tanja Fajon je ponosna in si pomiri vest že zaradi majhnih, piškavih potez, kot je razglasitev dveh izraelskih ministrov, da sta nezaželena. (Nekateri sicer menijo, da je to bolje kot nič, drugi spet obžalujejo, da nismo bili vsaj prvi.) Ob tem pa bi se lahko s pravo potezo kot podpisniki pridružili sankcijam Haaške skupine (12 držav) v Dakoti, a smo bili raje samo opazovalci. Malo smo se nastavljali, da nas svet vidi, in opazovali. Delo skupine ali Kolumbijo?
Še ena naša dvoličnost me skrbi. Po Trumpovem ukazu smo pripravljeni dajati ogromne vsote denarja za vojsko in oborožitev, saj brez orožja ni miru, nas prepričujejo. V resnici pa koalicija in predsednica države dobro vesta, da se odnosov in sobivanja ne rešuje z orožjem. Drugače bi ploskali Mahniču in njegovemu pozivu.
Za konec dodajam še za lažjo izbiro. Golob bi bil mirovnik, a čas ni pravi. Nasprotno je za Janšo »vojna koristna, ker povečuje gospodarski razvoj, jedrski spopad pa bi genetsko izboljšal človeško vrsto.« Po njegovi podobi? Golob se zavzema za človekove pravice Palestincev in za konec morije, Janša pa ves čas podpira genocid prijatelja Netanjahuja.
Polona Jamnik, Bled
