Da so preučili vse možnosti za ohranitev, a da so morali zaradi spremenjenih razmer v bančnem okolju, vse večjega obsega digitalnega poslovanja in višjih varnostnih tveganj s težkim srcem sprejeti odločitev o zaprtju poslovalnice ali ukinitvi bankomata. Banke bodo tem ljudem sporočale, da zapirajo, ker kot komitenti v njih niso ustvarili dovolj prometa. To jim bodo sporočale banke, ki so v lanskem letu skupaj ustvarile okoli milijardo evrov dobička. Sporočale jim bodo, naj obiščejo njihovo poslovalnico v 25 kilometrov oddaljeni sosednji občini ali pa si uredijo spletno banko. Predvsem za starejše in digitalnega poslovanja nevešče občane je to približno tako, kot bi jih pošiljali na luno. Medtem ko se del družbe trudi ustvariti pogoje, da bi starejši čim dlje ostajali samostojni in v svojem domačem okolju, jih drugi del družbe čez noč sili v odvisna razmerja.
V tem trenutku je to največji problem posameznikov v Podbrdu, Komnu, Dravogradu, a hkrati je to veliko širši problem. Omenjeni kraji pač niso več skrajno neobljudeni kraji slovenskega podeželja, temveč občinska središča, ki bi morala občanom zagotavljati osnovne storitve. Predvsem pa je to problem države, ki se ji je v Štepanjskem naselju parkirna vojna zgodila tudi zato, ker je bil enakomeren regionalni razvoj marsikdaj le črka na papirju, v resnici pa se dogaja groba centralizacija. Namesto da bi mladi popoldne mirno parkirali pred hišo ali stanovanjem v Komnu ali Podbrdu, morajo pod večer besno iskati poslednje prosto mesto na ljubljanskih parkiriščih.
Vir: Nedeljski dnevnik